Kaj smo že prebrali

Knjige prebrane v letu  2019/2020

Blessing Okoedion: POGUMNO V SVOBODO– marec 2020
Blessing Okoedion, izobraženo mlado Nigerijko, so pod pretvezo, da bo opravljala pošteno delo, pripeljali v Evropo, nato pa so jo prisilili v prostitucijo. Nekaj dni takšnega življenja je v avtorici zbudilo upor in željo po svobodi, da se ji je uspelo rešiti prevar in izkoriščanja. Zatekla se je v Rutino hišo, kjer sestre uršulinke pomagajo dekletom, da se ne počutijo več umazane, grde, ponižane. Blessing je ena redkih, ki jim je uspelo, da so se uprle in zbežale. Izkušnja, ki jo je doživela ji danes omogoča, da o njej spregovori in morda pomaga dekletom, ki doživljajo isti pekel, kot ga je ona:
“Svet se mi je naenkrat obrnil na glavo. Nisem vedela, kaj naj rečem, kaj naj storim. Otrpnila sem, preplavila sta me tesnoba in strah. Bila sem zmedena in prestrašena. Niti razmišljati nisem mogla. Želela sem zbežati, a kam bi lahko šla? Vedela nisem niti tega, kje sploh sem. Bala sem se, da me bodo kaznovali. Poleg tega so mi takoj ob prihodu vzeli dokumente in zahtevali moj mobilni telefon z izgovorom, da bodo zamenjali SIM kartico. Bila sem v njihovih rokah. V rokah trgovcev z ljudmi! Nisem mogla verjeti. Kako je to mogoče? Tega si nisem nikoli predstavljala, niti od daleč. Kaj naj zdaj storim?”

Mira Dobravec:  Z VSAKO SMRTJO SEM DRUGAČNA  – februar 2020
»Mozaik vsega napisanega in zbranega vabi bralca: vzemi, kar potrebuješ danes, in vzemi jutri in pojutrišnjem – dokler boš kaj potreboval. Potem knjigo zapri in jo podari komu drugemu. Toliko izgub in toliko žalujočih in tudi toliko neodžalovanih žalovanj je med nami! Toliko solz! Naj tudi tale knjiga vsaj malo pomaga razumeti, sprejeti in prenesti stisko, ki prej ali slej tako ali drugače doleti vsakega človeka.«

Fulton Sheen: KALVARIJA IN SVETA MAŠA – januar 2020
Iz svete maše more in mora katoličan torej črpati milost za izogibanje grehu, za ljubezen do Boga in bližnjega ter končno za zveličanje. Naša udeležba pri maši, opozarja Sheen, zato nikakor ni zgolj pasivna. Ko smo pri maši, nikakor ne smemo biti zgolj gledalci. A za razliko od današnje prevladujoče miselnosti, ki aktivno udeležbo razume predvsem kot telesno aktivnost, kot željo, da pač nekaj počnemo, Kalvarija in maša poudarja naše notranje sodelovanje.  Kristusovi žrtvi, pravi Sheen, se lahko pridružimo le tako, da v svojem srcu po zgledu desnega razbojnika obnavljamo kesanje in vero.

Tom Uzuhnalil: PREŽIVEL PO ČUDEŽU – december 2019
“Vsak dan sem molil Angelus; tri ali štiri rožne vence;  Očenaš, Zdravo Marijo in Slavo Očetu in Sinu in Svetemu duhu za sestre, ki so umrle; Rožni venec božjega usmiljenja; Meditiral sem  križev pot; in duhovno sem slavil sveto mašo – nisem imel kruha ali vina, sem pa molil molitve iz spomina, “je dejal.
»Molil sem za svoje ujetnike in se Bogu zahvalil za seme dobrote, ki bi ga lahko imeli v svojih srcih. Hvala bogu, ne občutim nobene groze ali sovraštva do njih,” j
e dodal.

»Bog je vedel za vse, kar se je dogajalo, saj bi me morali že na začetku ubiti, a niso. Ohranili so me pri življenju, čeprav sem rekel, da sem kristjan. Tukaj sem zdaj, svoboden, da pričam, da je Bog živ, da je uslišal naše molitve in nam odgovoril. Bil sem priča moči molitve.«

Francesco Lorenzi: SONČNA CESTA   november 2019
Kje bi se končalo, če se Bog ne bi sklonil v naša življenja in bi tudi mi tavali tako, kot je tavala mlada skupina pevcev? Kaj bi bilo z nami, če nas Bog ne bi iskal v vseh naših stranpoteh? 

Morda se nam zdi, da je naša zasluga, da smo v Cerkvi, da znamo poskrbeti zase, in da smo zaradi našega prizadevanja boljsi od drugih? Nič od tega ni res. So situacije, ko ne moremo v življenju ničesar storiti. Ko lahko samo upamo in zaupamo, da je gospid z nami. To smo vsi okusili.

Mladi Francesco govori univerzalno govorico. Ni pomembmo koliko smo stari. Zgodba, ki jo pripoveduje je zgodba nas vseh. Je zgodba o močni ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Zgodba, ki govori o trdi šoli ponižnosti in vztrajanju, da hodimo po sončni cesti. Samo v soncu vidimo stvari takšne, kot so v resnici. 

Tessa Asfahar:  KRUH MOČNIH – oktober 2019
Apostolska dela poročajo kako se je Lidija srečala v Filipih z apostolom Pavlom, ko je bila še z drugimi ob reki. Apostol Pavel je bil na svojem drugem misijonarskem potovanju, ko se je srečal s trgovko škrlata. Popolnoma jo je prevzel  z veselim oznanilom evangelija. Navdušeno ga je povabila v svojo hišo in se dala krstiti ona in cela njena družina. Pravijo, da je bila zelo gostoljubna in je kasneje na široko odprla vrata tudi drugim misijonarjem.

Jacque Philippe: MOLITEV, POT LJUBEZNI – september 2019
»Svet danes najbolj potrebuje prav molitev. Iz nje se bodo porajale vse prenove, ozdravljenja, globoke in rodovitne preobrazbe, ki si jih vsi želimo za našo družbo. Naša Zemlja je zelo bolna in samo stik z Nebom jo bo lahko ozdravil.«  

Knjige prebrane v letu  2018/2019

Jean Vanier: VSAK ČLOVEK JE SVETA ZGODBA
Nekoč sem opazoval moškega z motnjo v duševnem razvoju. V roki je imel malega ranjenega ptička. Iz dlani je napravil gnezdece, ne preveč odprto, da ptiček ne bi padel ven, ne preveč zaprto, da ga ne bi zmečkal. Gnezdo je kraj, ki daje varnost in kjer ptiček lahko raste, da nato nekega dne zleti v svobodo. Materino naročje je gnezdo za otroka; ne da bi ga zadrževalo, temveč da bi mu dajalo varnost, da bo potem nekega dne lahko odletel. Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljudje drug drugega potrebujemo. Smo del skupne človeške družine, vesoljnega telesa, kjer je vsak človek pomemben in ima v njem svoje mesto. Nismo ustvarjeni za to, da bi bili osamljeni junaki, občudovanja vredni ljudje, temveč da bi bili v vsej polnosti in globini ljudje, vsak s svojimi darovi in s svojimi mejami na svojem mestu v telesu človeštva.
  

Fabio Rosini: SAMO LJUBEZEN USTVARJA: duhovna dela usmiljenja
Danes smo tako zastrupljeni s klišeji o dobroti, z nadomestki in karikaturami dobrih čustev, da ne vemo več, kaj je pravo usmiljenje. Prepogosto ga zamenjamo s pieteto, odpuščanjem in gostoljubnostjo, ki se pojavljajo in izginjajo glede na naše razpoloženje. Ta knjiga, bogata z Božjo besedo in človečnostjo, dokazuje, da je usmiljenje nekaj več. To je gesta, delo, modrost, skrb, sad odnosa, ki ga imamo z bližnjim. Ne rojeva se iz človeka, temveč iz odnosa z Bogom. Gre za delo Boga v človeku. Ko se don Fabio ustavi ob vsakem od posameznih duhovnih del usmiljenja, ki so neločljiva tudi od telesnih, nam pomaga razumeti, da brez usmiljenja ni mogoče živeti. V življenju doživimo najglobljo srečo takrat, ko za nekoga poskrbimo. Samo ljubezen nam da resnično srečo. Tako, kakor je dejal sveti Maksimiljan Kolbe, preden so ga v Auschwitzu umorili, »Samo ljubezen ustvarja!« Samo ljubezen daje čudovito obliko vsemu, kar delamo. Naša dejanja so lahko tudi majhna, toda če se rodijo od Boga, rešujejo svet, saj mu dajejo okus.  

Jacques Murad: MENIH V SRCU SIRSKE VOJNE
“Odločil sem se, da ne bom nosil orožja, na vsakega človeka sem skušal gledati naklonjeno, oprijel sem se molitve kot rešilnega obroča … in videl sem, kako so se moji rablji spremenili. Videl sem, kako so se njihova srca odprla.” Jacques Murad

Eric Emmanuel Schmitt: OGNJENA NOČ
Odpotovati ne pomeni iskati, ampak zapustiti vse, bližnjike, sosede, navade, želje, mnenje, samega sebe. Odpotujemo zato, da se prepustimo neznanemu, nevpadljivemu, da se odpremo neskončnim možnostim, nemara celo nemogočemu. odpotovati pomeni izgubiti vse oporne točke, odpovedati se gospodovanju, odreči se utvari, da kaj vemo, poiskati v sebi gostoljubnost, ki pomaga na svetlo izjemnemu in nepričakovanemu. Pravi popotnik pravzaprav nima ne prtljage ne cilja.   

Janne Haaland Matláry: NENAVADNA LJUBEZENSKA ZGODBA
Zaljubila sem se v Kristusa, ne da bi vedela, kako ali zakaj. Preprosto – zaljubila sem se. To je nekaj čisto drugega kot le dokaz, ki kaže resnico krščanskih zahtev. Postala sem kristjanka, ker sem iskala resnico in jo našla s pomočjo dedukcije, razumsko. Toda ko sem začela hoditi k maši, me je pritegnil izvir veselja v zakramentu. Vedno znova sem se vračala zaradi veselja, ki sem ga tam našla na povsem skrivnostni način. 

Nato se je začelo dolgo obdobje »jezdenja na dveh konjih«: vsa leta »nedeljskega krščanstva« in nezadovoljstva s tem načinom življenja. Nekje mora biti kaj več ali pa sploh ničesar ni, sem sklepala in skoraj zapustila Cerkev.” 

Grün, Anselm; Halík, Tomáš: ZNEBIMO SE BOGA : ko se vera in nevera objameta
Knjiga Znebimo se Boga, ki je zastavljena kot dialog  nas vabi, da si v času krize tradicionalnih vrednot, sekularizma in  ateistične miselnosti odgovorimo na nekatera temeljna vprašanja o človekovem bivanju v svetu, ki je neločljivo povezano tudi z vprašanjem o obstoju Boga.
Hkrati pa nas knjiga vabi, da razmislimo vsak zase, kdo je Bog zame osebno. Kakšno vlogo ima v mojem življenju?

Daniel Pittet: ODPUSTIL SEM VAM
Zakaj Bog lahko odpusti tudi nahjujšemu zločincu, prevarantu, tatu in posiljevalcu je skrivnost. Bog je edini, ki lahko vsakega človeka ljubi brezpogojno. Božji sin je moral veliko pretrpeti in umreti na križu, da nas je s svojo krvjo odkupil in nas rešil teme greha. Premagal je smrt in tretji dan vstal od mrtvih. Zato, ker smo deležni Božjega odpuščanja na križu, na katerega smo ga pribili,  lahko odpuščamo. Na križu Jezus izgovori tiste odrešilne besede za vse nas:  “Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo

Gabriel Amorth: BOG, LEPŠI OD HUDIČA
Knjiga Bog, lepši od hudiča, nam želi pokazati  lepoto Božje ljubezeni. Pravi, da če en dan ne okušamo Božje ljubezni smo že v nevarnosti. Kadar ne okušamo Božje velikodušnosti smo kot izgubljenje ovce. Kot sin se lahko doživlja samo tisti, kdor ve, da se ni rodil slučajno, ampak iz svobodne odločitve ter iz človeškega in Božjega dejanja ljubezni.

Dr. Matjaž Zwitter: POGOVORI O ZDRAVNIŠKI ETIKI
“Ne vem, ali bi se ravno veselil. Je pa najbrž dokaj razumljivo, da se v času, ko smrt ni več tako močan tabu, ljudje želijo pogovarjati tudi o tem, kako umiramo, kako in kdaj bomo umrli. In da si želijo dostojne, lepe smrti, kar je tudi prevod grške besede evtanazija. Gotovo pa k zanimanju za evtanazijo pripomorejo zgodbe o ljudeh, ki umirajo v bolečinah, osamljeni ali ki vegetirajo kot rastlinice v nekem domu za ostarele, in vsak si reče, da tako pa ne bi želel umreti. Hkrati pa se vse bolj zavedamo pravice vsakega posameznika, da odloča o sebi, svojem življenju, in v to pravico uvršča tudi pravico, da se odloči, kdaj in kako bo umrl. Sam se ne strinjam, da nam ta odločitev pripada podobno kot nekakšna potrošniška pravica.”  

Knjige prebrane v letu  2017/2018

Luigi Bruni: RANA SOČLOVEKA: EKONOMIJA IN MEDSEBOJNI ODNOSI
Premišljevanje je osredotočeno na medčloveške odnose, zlasti na tiste v živo. Ekonomija vpliva na vse naše življenje. Ne moremo brez nje. Toda osredotoča se vse bolj na zunanjo obliko odnosov in na užitek. Manjka prijateljstvo, manjka darovanje. Manjka Božja razsežnost.
Pristni človeški odnosi postajajo redkost. Zakoni razpadajo. Naši odnosi postajajo daš -dam. Vse se plača. Celo ljubezen. Zastonjskost postajs smešna. Kristjani nismo izvzeti iz tega krogotoka samoljubja in uzitka. Tudi mi želimo živeti vedno bolj za sebe. Kot individualisti. Kam gremo? Kaj nas čaka?

Claudio de la Colombiere, Jean-Baptiste Saint-Jure: BOŽJA PREVIDNOST
Prvim kristjanom je bilo vse skupno. Bog se jim je razodeval skozi skupnost.

“Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah.” Z veseljem so bili to, kar so bili – kristjani. Povezovala jih je živa vera v vstalega Jezusa in Sv. Duh tolažnik,  ki jim ga je poslal Jezus.V molitvijim je govoril na srce, da so krepili svojo vero in širili evangelij. Med njimi je tudi vedno bolj rasla ljubezen. Po tem so jih drugi prepoznali.

Jan  Dobraczyński: OČETOVA SENCA
To je novozavezna zgodba o sv. Jožefu v sodobni preobleki. Napisana je z vidika perspektive mladega Jožefa.  To je najuspešnejši roman omenjenega poljskega pisatelja, ki ga je spisal na podlagi svetopisemskega besedila, apokrifnih spisov in bogate krščanske tradicije.  

Knjige prebrane v letu 2016/17

Alessandro D’Avenia: Kar ni pekel
Če bi hotel samo za drobtino vedeti, kako bi bilo živeti v peklu, potem verjetno res ni boljšega kraja, kot je to četrt Brancaccio v Palermu, v kateri je bog mafija in upanje nekaj, ki kakor sonce izginja v morje – in se zjutraj spet pokaže.

To je zgodba neverjetnega človeka, ki je sejal ljubezen v beton – in verjel, da je Bog tudi tam, kjer ga ni. Ker je vsak človek sveta zgodba in ker je ljubezen edini razlog pomladi … Don Pino Puglisi je bil župnik med ljudmi, ustrahovanimi s strani mafije in je delal neverjetne stvari, samo zato, ker je verjel, da je v vsakem človeku nekaj dobrega in da je njegov edini nasprotnik zlo, ne pa človek.

To krasno zgodbo pisatelj podaja skozi oči enega od mladeničev, pesnika Federica, ki je imel srečo živeti s tem svetnikom in skupaj z njim rasti. Prav to mi je pri tej knjigi tako všeč. Ker je tako mladostna in hkrati tako težka. In ker prikazuje, kako se človek ob stiku z ljubeznijo dejansko spreminja. A ne kot v pravljici ali nizkocenovnem filmu, ampak zares po človeško, z vsem upiranjem in napakami, ki jih naredi ob tem. Najlepše pri vsem pa je, da je knjiga dovolj globoka, da se hočeš nočeš sprašuješ tudi sam – kje si v tej zgodbi ti?

Ena boljših knjig, kar sem jih prebral. Toplo priporočam.
Kaplan Marko

Marga Lauer: Past joge
Joga je vsepovsod okrog nas: jumbo plakati in drugi oglasi jo ponujajo najrazličnejšim skupinam ljudi vseh starosti. V naši kulturi je predstavljena kot neke vrste telesno (in tudi duhovno) zdravilo za skoraj vse težave, s katerimi se dandanes najpogosteje soočamo. Po besedah organizatorjev vadb z jogo med drugim pridobimo boljše fizično zdravje, telesno gibljivost in moč, sprostitev, notranji mir, samozavest, večjo sposobnost koncentracije ipd.

Nemka Marga Lauer je ena mnogih, ki so upali, da si bodo z jogo olajšali svoje telesne in duševne tegobe. Prvi rezultati so bili tako obetavni, da se je začela poklicno ukvarjati z jogo in odprla šolo joge tudi v domači hiši. Postopoma pa so se na njeni duši in telesu začeli pojavljati stranski učinki, ki so poslabšali njeno prvotno stanje in poglobili stisko. A to še ni bil konec, Marga Lauer je nato zaživela novo življenje … Preberite si njeno pričevanje v knjigi Past joge.

Sabatine James: Obsojena brez zločina
“Nisem mogla verjeti. Vsa osupla sem zaman poskušala osmisliti izrečene besede. So res rekli, da me bodo ubili? Ali so me hoteli le prestrašiti, da bi se vrnila domov? Sovražna resnost v očetovih in maminih očeh ni dopuščala dvoma: rodni starši so mi pravkar zagrozili s smrtjo. Takoj sem morala proč od tam.”

Leta 1992 se je Sabatina z družino preselila v Linz in spoznala zahodni način življenja. Ko je bila stara 17 let, so ji starši povedali, da so se dogovorili za njeno poroko z bratrancem v Pakistanu. Sabatina se je dogovorjeni poroki uprla, s čimer si je nakopala srd družine.

Zaradi pretepanja in mentalnih zlorab je Sabatina pobegnila od doma in preko prijateljev spoznala krščansko vero, ki jo je vedno bolj privlačila in končno pripeljala do spreobrnjenja. Zaradi tega bi po šeriatskem pravu morala umreti.

Sabatina se je od leta 2001 morala preseliti kar šestnajstkrat, saj so ji grozili s smrtjo, ker je zapustila islamsko vero. Že 10 let živi sama, v spremstvu telesnih stražarjev ali pod policijsko zaščito. Vodi Društvo za pravice žensk, ki letno podpre približno 100 žensk, ki jim grozi prisilna poroka ali umor iz časti.

Tessa Asfahar: Na polju milosti
Rutina knjiga je čudovita, starodavna, svetopisemska zgodba o tem, kako je Gospod po tujki, ki je bila zunaj Izraelovega občestva in tuja zavezam obljube, brez zaščite in prihodnosti, uresničil svoj Božji načrt. Gospod je »obrnil njeno usodo« (prim. Job 42,10).

V zgodbi ima osrednjo vlogo mlada ženska Ruta. Sledimo njenemu življenju s starši, nato se poroči. Ko ji umreta mož in tast, obubožana in osamljena Ruta zapusti svoj kraj in se odpravi za svojo ljubljeno taščo Naomi, da bi ji pomagala obnoviti njen dom v Izraelu. V tuji deželi si lahko pomaga le z močjo volje in ljubeznivostjo srca. V njeni revščini ji ne preostane drugega, kot da pobira drobna zrna, ki jih puščajo žanjci na ječmenovih poljih.

Ti jo nadlegujejo in preganjajo, a lastnik zemlje jo pozorno opazuje. Zavzame se zanjo, se z njo pogovarja, ji prinaša hrano. Boaz si dopoveduje, da je njegova naklonjenost Ruti poplačilo za njeno ljubezen in skrb, ki ju je pokazala do njegove sorodnice Naomi. 

Roman temelji na vsebini Rutine knjige v Stari zavezi. Ta pripoveduje o Rutini zvestobi, skrbnosti in ljubeznivosti, za kar prejme največji Božji blagoslov. V tuji deželi najde ljubečega moža in mu rodi sina ter tako postane del velike zgodovine odrešenja. Ruta in Boaz sta namreč kot prednika kralja Davida zapisana v Jezusovem rodovniku na začetku Matejevega evangelija.

Tessa Asfahar: Dragulj v pesku
Knjiga temelji na resničnih dogodkih, ki so opisani v Svetem pismu – na opisu bitke Izraelcev za mesto Jeriho, pri kateri je ključno vlogo odigrala Rahaba, svetopisemska žena. Stara zaveza razkriva, da se je Rahába po uničenju Jerihe za stalno naselila med Izraelci, v Novi zavezi se Rahábina sijajna usoda razkrije v Matejevem evangeliju: Rahába in Salmón sta zapisana v Jezusovem rodovniku.

Življenje čedne Rahábe iz Jerihe se čez noč postavi na glavo, ko jo njen oče kot prostitutko proda bogatemu meščanu in s tem zapečati njeno nadaljnjo usodo. Postavna Rahába več kot desetletje opravlja posel, ki se ji studi in ob katerem na vso moč trpi, a ob tem ve, da lahko le ona reši družino bede in lakote. Končno
jo splet okoliščin, v katerih reši življenje dvema vojakoma uglednega vodje Judovih plemen Salmóna, privede v novo okolje, kjer se ob pomoči globoke vere spreobrne, ob tem pa tudi spozna, da je kljub svoji preteklosti, v katero jo je pahnila usoda, vredna čiste, najžlahtnejše ljubezni. Roman, zasnovan na biblični
zgodbi, prinaša nauk o pomenu vere in (za)upanja, ki odpirata vrata v lepše in polnejše življenje (Vesna Sivec Poljanšek).

Sergej Kurdakov: Odpusti mi, Nataša 
Knjiga je avtobiografija, resnična izpoved sovjetskega begunca Sergeja Kurdakova; opisana je viharna življenjska pot mladega fanta, zgodba človeške zlobe in resnica o Božji dobroti. Kurdakov je bil človek z mnogo talenti, tudi s pisateljskim. Svoje življenje je opisal iskreno in naravno, spretno in živahno. V prvih odstavkih knjige se predstavi: „Jaz, Sergej Kurdakov, podporočnik, kadetniški oficir sovjetske mornarice, odlikovani mladinec, izbran za predsednika vsake mladinske komunistične organizacije v vsaki šoli, v katero sem hodil od svojega osmega leta dalje, izbran za mladinskega voditelja, ki je poučeval tisoč dvesto sovjetskih mornariških kadetov.“ Presunljivi so odstavki, ki govorijo o preganjanju in trpljenju vernih v Sovjetski zvezi, in odstavki, ki odkrivajo moč Božje besede in delo milosti. Ko se ga je kot agenta tajne policije sredi divjanja nad „religiozniki“ dotaknila Božja roka, je Kurdakov začutil ljubezen Nevidnega; izmikal se je in šele po hudih notranjih bojih spoznal, kako osrečujoč je bil tisti objem.
Morda je sploh ena najtežjih „vaj“ v krščanstvu ta, da Savlu nenehno puščamo odprto možnost, da kdaj vendarle postane Pavel. Samo Bog ve, koliko Savlov ni moglo priti do Pavla, ker jih je od tega odvračala naša navidez krščanska „pravičnost“, ki se je zgražala nad tem, da bi tisti, ki je prišel na njivo šele ob deveti ali celo dvanajsti uri, dobil enako plačilo kot oni, ki je prišel že ob šestih zjutraj. 

Joseph Kim: Pod istim nebom
Joseph Kim je zbežal v ZDA, da bi ubežal lakoti in brezupu, ki sta vladala v Severni Koreji. Kim pripoveduje, da lakota globoko zaznamuje ne le telo, temveč tudi dušo. Četudi jo telo uspe premagati, se zapiše v dušo. Zaznamovala je tudi njegovo družino: oče je umrl, mati in sestra pa sta zbežali na Kitajsko. Ostal je sam, postal je brezdomec, berač in tat. Pridružil se je tolpi, vendar si je želel drugačnega življenja, zato je tudi sam zbral pogum, tvegal življenje in zbežal iz revne države. Na Kitajskem je spoznal krščansko dobroto. “Vedno bolj me je zanimalo, zakaj so kristjani tako drugačni od drugih ljudi, ki so me zavrnili.”

Nichael White in Tim Corcorran: Prenovitev
Prenovitev je zgodba o župniji Jezusovega rojstva v Timoniumu, ZDA. Avtorja, župnik Michael White in njegov pastoralni asistent Tom Corcoran, odkrito pripovedujeta o tem, kar se jima je dogajalo od dne, ko sta nastopila službo in razočarana odkrila, da je župnija na poti stalnega in gotovega upada. Prek poskusov in napak ter z obilo Božje milosti sta jo z leti popeljala na pot rasti in odprtosti.

Knjige prebrane v letu 2015/16

René Voillaume: Kot v Nazaretu
Po stopinjah Karla de Foucauld pričevalca Božjega usmiljenja

Stanislav Kvaternik: Moje romanje
Po poti sv. Jakoba, v Santiago de Compostela

Zdravko Jakop OFM: Sebi in tebi
“Upam, da se bo vska bralec, ki bo vzel v roke misli p. Zdravka, navzel njegove drže. Po svetu hodi z odprtimi očmi. Dogodke in ljudi srečuje skozi zgodovinski spomin, pa tudi skozi Sveto pismo in nauk Cerkve. Naj nam branje njeovih pogledov pomaga, da bomo tudi mi skozi svet hodili odprtih oči in z ljubeznijo v srcu.” (Msgr. Stanislav Zore OFM, ljubljanski nadškof)

Papež Frančišek: Cerkev, hiša usmiljenja
Vsak izmed nas je (upam) v svojem življenju okusil, kako dober in usmiljen je Gospod. Res pa je, da se hudobni duh ves čas trudi, da bi ugasnil naš duhovni spomin in nam dokazal, da to ni res. Ves čas svetu vsiljuje napačno podobo Boga. Tudi kristjani nasedamo temu. Ali res verjamemo, da je Bog usmiljen in ali smo tudi sami usmiljeni do drugih? Ali res verjamemo, da nas ima Bog rad in da nam odpušča naše grehe? Usmiljenje potrebujemo vsi.

André Daigneault: Duhovnik tretjega tisočletja
Duhovnik, “človek s prebodenim srcem”, vsem, še posebej ubogim in ranjenim od življenja, prinaša veselo oznanilo Božjega usmiljenja.

p. Jean-Philippe Chauveau: Duhovnik med prostitutkami
Podnevi zaporniški duhovnik, ponoči spovednik prostitutk …Francoski pater Jean-Philippe je eden izmed tistih oznanjevalcev vere, ki so svoje življenje posvetili ljudem z obrobja družbe. V pariškem Bulonjskem gozdu vsi poznajo njegov avtodom, ki vselej z odprtimi vrati sprejema moške in ženske, ‘prijatelje noči’. Prostorček miru in topline, pa tudi kapela na kolesih, v kateri se govori o dobroti, lepoti in resnici.

Simone Troisi in Cristiana Paccini: Rojeni za večno življenje
Knjiga Rojeni za večno življenje je resnično pričevanje o zaupljivosti, da je življenje čudovit dar in da nam hoja za Kristusom v trpljenju odpira večnost. Chiara je doživela vse, ker je živela bogato in s pogledom, usmerjenim nad vsakdanjost. To je dediščina, ki nam jo je zapustila Chiara. Pričevanje o življenju, ki je premagalo smrt in postalo znamenje vere za vse nas.

Alek Zwitter: Sveti Pavel za nepopolne
Kdo izmed nas lahko zatrdi, da ni na določeni točki svojega bitja ranjen, krhek ali da ni v določenih okoliščinah storil stvari, za katere mu je danes žal? Pavlovo življenje nam sporoča, da smemo biti ranljivi in zmotljivi… Alek Zwitter nam v svoji knjigi odkrije, kako zelo je apostol Pavel sodoben in koliko nam ima povedati o vprašanjih s katerrimi se srečujemo – svobode, avtoritete, pomanjkljivosti ljudi v Cerkvi, moške in ženske narave, sprejemanja različnosti…

Papež Frančišek: Božje ime je Usmiljenje
“Usmiljenje bo vedno večje od vsakega greha. Nihče ne more postaviti meje odpuščajoči Božji ljubezni. če le dvignemo pogled k njemu – proč od svojega popka in svojih ran – in se vsaj za špranjo odpremo delovanju milosti, Jezus iz naših grehov, iz tega, kar smo, iz našega niča, iz naše bede naredi čudeže,” je zapisal papež. Usmiljenje je temeljno, ker smo vsi ljudje grešniki in potrebujemo odpuščanje in milost, kar je še posebej pomembno zdaj, ko je človeštvo ranjeno, trpi zaradi več vrst suženjstva tretjega tisočletja, meni papež Frančišek. Pri tem k vojnam, revščini in socialni izključenosti dodaja še fatalizem in trdosrčnost.

Knjige prebrane v letu 2014/15

Bogdan Žorž: Pisma Bogdanu Žoržu
Knjiga se je rodila iz vprašanj, ki so jih pošiljali bralci, in vprašanj, s katerimi se je avtor srečeval kot psihoterapevt, pa tudi odgovorov na vprašanja, ki so mu jih ljudje postavljali po elektronski pošti ali ob srečanjih. Nekatera vprašanja pa so iz oddaj, ki jih je avtor več let imel na Radiu Ognjišče.

Branko Petauer: Romanje v Damask
Pater Branko Petauer OCist je izdal knjigo Romanje v Damask, kjer opisuje nepozabne duhovne vaje z romanja z apistolom Pavlom v puščavi med Damaskom in Evfratom.

Papež Frančišek: Veselje evangelija

Michael D. O’Brien: Pater Elija. Apokalipsa
Pater Elija je katoliški triler s pomenljivim podnaslovom Apokalipsa. Karmeličanski menih pater Elija, Jud, ki je preživel varšavski geto, se na papeževo prošnjo poda v kroge najbolj vplivnega človeka na svetu, da bi ga prepričal, naj reši svojo dušo … Naravnost pustolovska misija, med katero se razkrivajo tako poglavitni vzvodi svetovnega vladanja kot tudi boji za vatikanskimi zidovi in bitke v najglobljih predelih človeške duše. Ob zaključku izredno napetega dogajanja se bralec zave, da je njegov notranji svet postal svetlejši in da je ob branju dobil odgovore na najpomembnejša vprašanja našega časa.

Ivan Gričnik: Moj Camino
Camino de Santiago de Campostela pomeni pot v Santiago na zvezdno polje. V tej knjižici so opisane osebne refleksije o poti in sopotnikih, nenavadne in nepričakovane stvari, pustolovščine, in najbolj od vsega – narava. Opisano je tisto, kar je zaznamovalo vse avtorjeve korake, vse tiste kilometre od izhodiščne točke do cilja. Avtor piše o ljudeh, s katerimi je hodil in se pogovarjal. Videli so se prvič in verjetno tudi zadnjič, na poti pa so bili eno.

Chiara Amirante: Samo ljubezen ostane, 2014
V knjigi Samo ljubezen ostane Chiara povedala svojo življenjsko zgodbo, polno čudežev, duhovnosti in pomoči potrebnim. Italijanka mlade rešuje iz pekla ulice. Njena življenjska pot je ljubezenska zgodba med dekletom in Bogom, je dokaz o popolnem delovanju Božje previdnosti in napeta kriminalka o srečanjih s poosebljenim zlom ter prava duhovna pustolovščina, ki je že obrodila mnogo sadov. Največ je pomagala mladim brez doma in družine, ki so živeli na ulici v težkih življenjskih razmerah. Predgovor k knjigi je napisal italijanski tenorist Andrea Bocelli, spremno besedo k slovenski izdaji pa škof Andrej Glavan.
“Življenjska zgodba Chiare Amirante je prava duhovna pustolovščina, pretresljiva in skoraj neverjetna pripoved nekje med sanjami in resničnostjo. Dokazuje, kako neverjetnih del in hkrati preizkušenj, tako rekoč čudežev, je sposobno srce, ki se je brez pridržkov, z neomajno vero v božjo ljubezen, veselo in navdušeno predalo Bogu, da bi postalo orodje v njegovih rokah,” je zapisal.

Donald H. Calloway, MIC: Ni poti nazaj
Pričevanje o usmiljenju : Navdihujoča zgodba o resnično osupljivem spreobrnenju.

Pascal Ide, Luc Adrian: 7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge
Če se niste nikoli trikrat zapored posladkali s čokoladno oblitim španskim vetrcem; če niste nikoli občutili, kako vas stiska v grlu od jeze ali kako vas trpinči plamen poželenja, ko imate pred seboj kako lepo bitje; če vas ni nikoli glodala bridka zavist zaradi kolegove uspešnosti ali prijateljičine lepote; če si niste nikoli želeli nakopičiti več denarja, malo več, samo še malo več; če niste nikoli izbrali televizijskega programa namesto večerne molitve, potem, žal, ta knjiga ni za vas. In zato vam iskreno čestitava: ker ste popolni ali skoraj popolni. A knjige kljub temu ne vrzite proč! Podarite jo, saj namreč niste sebični. Podarite jo svojemu zakonskemu partnerju, svojim otrokom, prijateljem, kolegom – vsem nepopolnim bitjem, ki vas obkrožajo. Predvsem pa jo podarite svojemu največjemu sovražniku, saj mu bo v največji prid.

Ignatio Laranaga: Naš brat Frančišek
njegova izkušnja Boga, založba Kapucini, 2. izd. 2014

Knjige prebrane v letu 2013/14

Thomas-J-Craughwell: Frančišek, papež s konca sveta

Papež Frančišek: Veselje evangelija

Milena Kindzuik: Mučenec za svobodo
Smo v postu.To je čas globjega premišljevanja, stika z Bogom in bliżnjimi. Naj nam bo duhovnik Jerzy, poljski mučenec, zgled v ljubezni do bližnjega.

Olivier Clement: Drugačno sonce, CMD, 2006
Drugačno sonce je knjiga, ki želi biti luč. Njena svetloba, na začetku bleščeči poganski azur francoskega mediterana, se na koncu, po srečanju živega Boga in človeka, spremeni v univerzalno božje prežarevanje vsega, kar je, resnično vsega, s peklom vred, kajti – kot avtorju zaupa modri ruski starec – pekel je poslednji prostor Boga.
To je torej tisto, v čemer je to sonce drugačno: nima temne strani in ne zaide. Olivier Clément pred nas velikodušno, da bi pomagal tudi nam, kot ozvezdje posamičnih lučk razpostavi vse koščke sestavljanke svojega tridesetletnega iskanja božjega sonca; na koncu te lučke osvetlijo tudi ves vmesni prostor, vse, kar je bilo temnega med njimi.
Avtorjevim “zapiskom iz duhovne avtobiografije” sledi zapis prijetnega in sproščenega pogovora z njim na teme postmodernosti, vloge kristjanov v Evropi, pravoslavja, teologije, ekumenizma in osebnih spominov na največje predstavnike ruske emigracije v Franciji (Berdjajev, Loski..), knjigo pa sklene njegovo razmišljanje o duhovnih temeljih prihodnosti.

Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone, 2. knjiga, CMD, 2013
Če smo se pred pol stoletja pri branju Don Camilla muzali ob dogodivščinah med duhovnikom in komunistom, ko so v »samoupravni« Jugoslaviji preganjali celo politične »vice«, gre danes na eni strani za kulturnozgodovinsko skico, na drugi strani pa za hudomušno lahko branje z literarno težo.

Jean-Marc Potdevin: Resetiran, Družina, 2013
Svet se mi je obrnil na glavo, od znotraj se je popolnoma osvetlil, zdaj bom moral vse spremeniti in življenje postaviti na druge temelje.

dr. Leon Oblak: Sto svetnikov in svetnic v sonetih
Pesniška zbirka Sto svetnikov in svetnic v sonetih je doslej najobširnejše literarno delo dr. Leona Oblaka. V njej je pesnik dokazal, da skozi svetnika res sije sonce. Upoštevajoč stroga merila stalne pesniške oblike, je v kvartetnem delu soneta izrisal lastnosti in dejanja posameznih svetih osebnosti, v tercetah pa sprožil pomensko puščico v bralčevo zavest; sto zgledov svetosti in sto vodil za življenje.

Mirko Mahnič: 9 mesecev
Knjiga Mirka Mahniča Devet mesecev je že ob prvem izidu leta 1987 naletela na lep sprejem pri bralcih. Mirko Mahnič ob vznemirljivi vesti, da postane dedek, ni mogel strpeti, da bi čakal 9 mesecev na rojstvo in še nekaj dodatnih let, ko bo možen in smiseln dejanski dialog, za katerega prepričljivost je skrbel kot gledališki in filmski lektor. Začel je edinstveni pogovor z nerojenim “človečkom”, ki je trajal dolgih 9 mesecev in je zastal enkrat samkrat – med tistim dolgim s-prehodom, ki mu rečemo po-rod, v ta naš lepi in zahtevni svet … Da se prijazno pogovarjajo mamice, smo že zvedeli in celo kaj prebrali, da pa “človeček” debatira z dedom o resnih stvareh tako, kot kasneje morda nikoli ne bo šlo, beremo v tem dialoškem romanu v svetovni literaturi prvič.

Maurice Caillet: Od prostozidarstva k veri: Bil sem prostozidar
V tolikih letih prostozidarstva je Maurice doživel vse: korupcijo, pogajanja za napredovanje v vrhove podjetij, klientelizem, ustrahovanje nadležnih ljudi. Nekega dne je partnerica, s katero je živel že leta, težko zbolela in ga povabila s seboj na romanje v Lurd. Nekega popoldneva, ko je bila ona v kopelih, se je Maurice, ki je bil skeptik in nevernik, odločil, da gre iz radovednosti obiskat votlino prikazanj. Na tem kraju se je nekaj zgodilo. Takoj je poiskal duhovnika in se istega dne spovedal. Čutil je, da je kriv in da se pajdaši s sodelavci zla. Domov se je vrnil odločen, da bo za vedno zapustil prostozidarsko ložo, vendar se mu je od tistega trenutka zgodilo vse: grožnje s smrtjo, odpust iz službe iz praznih razlogov, oviranje, da bi nadaljeval zdravniško kariero. Poleg tega je bil potisnjen na rob stranke. Danes pod zaščito živi v Španiji. Tole je njegov zgodba.

Mati Terezija: Kjer je ljubezen, tam je Bog

Knjige prebrane v letu 2012/13

Lajos Harsány: Sveta žena
Sveta Elizabeta Ogrska je znana predvsem kot kot velika dobrotnica in zavetnica ubogih, lačnih in odrinjenih. Vse svoje ogromno imetje je razdala njim. V Marburgu je z lastnimi sredstvi zgradila bolnišnico in v njej stregla bolnikom, na svojem gradu pa dnevno prehranjevala na stotine ljudi. Po moževi smrti in preganjanju se je odrekla blišču in živela skrajno siromašno življenje. Že dan po pogrebu (19. novembra 1231) so se na njenem grobu začeli dogajati čudeži, zato jo je papež Gregor IV. 1. junija 1235, komaj štiri leta po smrti razglasil za svetnico.

Thierry Bizot: Anonimni katolik (nam v njej predstavi svojo izkušnjo vere.)

Benedikt XVI: Jezusovo otroštvo (3 knjiga iz serije Jezus iz Nazareta)

Alessandro D’Avenia: Stvari, ki jih nihče ne ve
Ponoči piše. “Pišem, ker zdaj več ne morem drugače,” pove in doda, da bo naslednja knjiga o ljubezni, konkretneje o ljubezni in ljubezenskih pismih – ki jih ima rad tudi sam. Med urami verouka v šoli zbližal z duhovnikom Puglisijem, “svojim večnim vzornikom, človekom, ki je živel tako, kot je govoril”.

Marko Ivan Rupnik: Umetnost življenja
Ali je mogoče živeti duhovno in hkrati drugače, kot narekujejo zadnje reklame, živeti tako, da se notranjost razkriva tudi navzven? P. Marko Ivan Rupnik na to vprašanje odgovarja pritrdilno. Kdor živi iz Duha, to tudi izžareva.

Larry Richards: Bodi mož

John Pridmore: Izpoved londonskega gangsterja

Annachiara Valle: Moč upanja – Kardinal Van Thuan

 

Knjige prebrane v letu 2011/12

Henry J. M. Nouwen: Živeti kot ljubljeni

Sestra Emmanuelle: 100 let imam in rada bi vam povedala.
Življenjsko nujen je pogovor s seboj, pogovor z Bogom v tišini in zbranosti. Sicer smo kot junaki romana, ki ne razumejo, kaj hoče avtor, in življenje se, tako se zdi, piše sámo, kakor brez naše vednosti, in tako hitro! Molitev ni ne trgovina ne pogovor! Je pustolovščina, velika osebna pustolovščina. Nekateri živijo brez nje. Sprejmem, seveda, vendar mi je žal zanje.

Anton Martin Slomšek: Zlati križ: Postni nagovori

Pawel Zuchniewicz: Čudeži Janeza Pavla II.

Lojze Gajšek: Janez Frančišek Gnidovec

Leo Maasburg: Mati Terezija : čudovite zgodbe

Joseph Fadelle: Cena, ki sem jo plačal

Alek Zwitter: Sv. Pavel za nepopolne

Jacques Philippe: Išči mir in mu sledi

Nick Vujicic: Življenje brez omejitev

Knjige prebrane v letu 2010/11

Anton Strle: Osmošolec iz Vodal (biografija o Lojzetu Grozdetu)

Berta Golob: Mučenec Lojze Grozde: Jaz sem neskončno drevo

Metka Klevišar: Goreči grm

John Henry Newman: Kalista

Božo Rustja: Dragoceno darilo zgodb

Pavel Krnc: Marija nič ne pozabi: povest o ljudeh pod Zaplazom

Maksimiljan Kolbe: Vsak ima svojo pot

Manfred Lütz: Veselje do življenja: brez sadističnih diet, obsedenosti z zdravjem in malikovanja fitnesa…

Anselm Grün: Spoved – praznik sprave

Božo Rustja: Zgodbo ti povem

 

Knjige prebrane v letu 2009/10

Božo Rustja: Zgodbe za srečo v družini

Goldmann Gereon: Frančiškan v SS-u: resnična zgodba

Andre Dupleix: Ljubezen, ki vztraja: sodobnost sv. Janeza Vianneya

Amédée Brunot: Luč s Tabora : Mirjam – Mala Arabka (s. Marija Križanega Jezusa 1846-1878, karmeličanka)

Joseph Louis Bernardin: Dar miru: osebna razmišljanja

Marko Ivan Rupnik: Mozaiki Božje Matere

Anton Martin Slomšek: Kruh življenja

Menih Dorotej: Duhovitost duhovnih

Decaux Alain: Vsem vse: življenje apostola Pavla

Metka Klevišar: Umetnost sobivanja

 

Knjige prebrane v letu 2008/09

Pedro Opeka: Dnevnik spopada: misijonar na Madagaskarju

Joseph Spillmann: Žrtev spovedne molčečnosti

Portret slovenske matere: Snopkova mama iz Šentjošta (1895-1980)

Lojze Kozar ml.: Mučenec ob Muri

Ibadi Shirin: Iran se prebuja

Betlehem, hiša kruha božična devetdnevnica

Povest družine Martin: Povest o starših svete Terezije Deteta Jezusa

Anselm Grün Kraljica in divja ženska

Anselm Grün Duhovost od spodaj

Anselm Grün Post

Mati Terezija: Sadovi ljubezni: misli za vsak dan

Alojzij Slavko Snoj: Sin zelenih planjav – blaženi Zefirin Namuncura

Chiara Lubich: Ljubezen zmaguje: trideset zgodb iz življenja

 

Knjige prebrane v letu 2007/08

Enzo Bianchi: Krščanska drugačnost

Oton Župančič: poezija po izboru

Janez Žakelj: Job v meditaciji, komentarju in pesmi

Gian Franco Svidercoshi: Življenje s Karlom

Bruno Ferrero: Najlepši nasmeh

Marko Ivan Rupnik: Bogoljubove povesti

Marija Krebelj: Navdih večnega: duhovni portret Jožeta Plečnika

Tim Guenard: Močnejši od sovraštva

Bruno Ferrero: Skrivnost rdečih ribic

Anselm Grün: Boj in ljubezen: Kako moški najde pot do sebe

 

Knjige prebrane v letu 2006/07

Franc Rode: Obrazi v soju ljubezni: mesec dni na Rdecem otoku in drugi izbrani zapisi

Božo Rustja: Zgodbe s srcem

Marica Marolt: Ljudje pod Snežnikom

Klaus Hemmerle: Bog je postal otrok

Bruno Fererro: Na tvoji strani

Sveto pismo: knjiga po izboru

Psalmi

Anton Nadrah: Kristus Živi

Nace Novak: Camino

Marjeta in Metodij Rigler: Blagor vama, uboga reveža

 

Knjige prebrane v letu 2005/06

Henri Joseph Michiel Nouwen: Od srca do srca: molitve k Srcu Jezusovemu

Chiara Augusta Lainati: Sveta Klara Asiška in življenjepisni podatki o sv. Neži Asiški

Ignacio Larranaga: Vrtnica in ogenj

Anne Morrow Lindbergh: Dar morja

Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane

Marko Ivan Rupnik: Pri mizi v Betaniji

Franc Kramberger: Blagoslovljen božič in srečno novo leto

Bruno Ferrrero: Stara violina

Miha žužek: V njem živimo

Jean Monbourquette: Kako odpustiti? : odpustiti, da bi ozdravel – ozdraveti, da bi odpustil

Henri Joseph Michiel Nouwen: Platno ljubezni: duhovna razlaga Rembrandtove slike

 

Knjige prebrane v letu 2004/05

PAVEL POREDOŠ: V razponu duše in telesa

MAGDELEINE: Iz Sahare po vsem svetu: pot Malih Jezusovih sester po sledovih Jezusovega brata Karla

JOANNES PAULUS: Rimski triptih: meditacije

SCOTT IN KIMBERLY HAHN: vse poti vodijo v Rim

KOS VLADIMIR: Češnje, kamelije, bori: zbirka pesmi

BOŽO RUSTJA: Zgodbe s semeni upanja

RANIERO CANTALAMESSA: Evharistija, naše posvečenje

BRUNO FERRERO: Včasih je dovolj en sam sončni žarek: kratke zgodbe za dušo