Kaj smo že prebrali

Knige prebrane v letu 2024/2025

Sara Ahlin Doljak: DA, Življenje!  – januar 2024
Sara v svoji knjigi pravi, da je v življenje potrebno biti zaljubljen, kljub težki diagnozi. Življenje nikakor ne bo dobro, če bomo vanj vlagamo samo materialno, ker bomo ostali prazni, ko pride preizkušnja, ampak se naše življenje meri po tem, koliko smo vložili  v kvaliteto naših odnosov. Kajti samo odnosi so tisto, kar ostane.
Sara ima multiplo sklerozo. Sara ne more hoditi, ne more premikati nog in rok. Sara ne more govoriti s svojim glasom in je v marsičem popolnoma odvisna od ljudi in medicinskih pripomočkov. Po poklicu je odvetnica in mediatorka in izredna profesorica prava. Še prej je predana žena možu Bojanu in ljubeča mama Valentina in Maje.
Bolezen ji je vzela zelo veliko, a hkrati veliko dala. Ni pa ji  iztrgala veselja. Doživela je mnogo Božjih dotikov, spoznala veliko novih ljudi. Hvaležna je za življenje. Hvaležna je za vsak dan, ki ga živi. To je zapisala tudi v svoji knjigi.
Povabljeni k branju njenega pričevanja in umetnosti grajenja odnosov tudi takrat, ko nas zadenejo hude preizkušnje.

Knige prebrane v letu 2023/2024

Lojze Grčman: Na spletni prižnici: misli in spodbude Martina Goloba  – december 2023
Knjiga nam prinaša pričevanja o stikih z njegovimi sledilci v času epidemije, o pristni navzočnosti na spletu ter o bistvenih vsebinah krščanske vere. Martinove besede so preproste, sproščene, tudi hudomušne in ostajajo zveste Jezusovi veseli novici in Martinovemu poslanstvu v službi Cerkve.
V prvem prvem delu Martin pripoveduje o začetkih svojega vloganja, odzivih, tremi, dvomih, o gostovanjih v najrazličnejših medijih. V drugem sklopu osvetli odnose, ki tkejo naša življenja – od otroštva pa do duhovniškega poklica. Tretji in četrti del pa sta izraziteje namenjena duhovnosti. Župnik Martin se tam posveti molitvi in pojasni pomen zakramentov, desetih Božjih zapovedi in blagrov.

CarrieGress , Noelle Mering: Teologija doma – november 2023
Kako imamo kristjani urejene domove? Se naši domovi razlikujejo od domov neverujočih in ali razodevajo, da je v središču našega življenja Bog in ne televizija? Gojimo gostoljubje?  Knjiga Teologija doma odpira vrsto vprašanj o tem, kako živimo in kaj nam je pomembno, obenem pa daje odgovore na to, kako naj naš dom postane resnično prostorje Boga in ljudi. Ni vseeno kako živimo svoje krščanstvo, kot tudi ni vseeno kako opremimo svoje domove.
»Naši domovi so veličastno gledališče, kjer se odvija drama našega življenja.« sta zapisali avtorici. Toplo povabljeni k branju. V župnijski knjižnici na Žalah se srečamo meseca novembra.
»Dom je kraj, kjer živimo, a je tudi veliko več. Ta knjiga vrača besedi dom tisto pojmovanje in globino, ki je iz sedanje družbe večkrat izrinjena in omogoča razmislek o tem, »kako naše zemeljske domove oblikovati tako, da bi vse njihove prebivalce pripeljali v Očetovo hišo.« Knjiga je zelo primerna za današnji čas, je zdravilo proti sekularizmu in odrivanju Boga ter vsega, kar je božje. V vsakdanje življenje družine nevsiljivo vrača to, kar daje domu krščanski pečat.«  s. dr. Marija Jasna Kogoj

Gilles François: Usmiljenje po Magdaleni Delbrel – oktrober 2023
Imate tudi vi v življenju težave ljubiti vsakega človeka? Znate vsakega človeka ljubiti z »usmiljeno« ljubeznijo, v resnici in brez strahu, da bi bili v spotiko? Vam je že kdo na zelo konkreten način pokazal pohujšljivo lepoto krščanske ljubezni in mistiko vsakdanjega življenja? Pojdimo na pot raziskovanja ljubezni s francozinjo, mistikinjo ulice, Magdaleno Delbrel (1903-1964), ki je v  mladosti, ko so se starši preselili v Pariz, izgubila vero. Po nekaj letih ateizma, ko je intenzivno iskala »razumno« absolutno, je ob srečanju z nekaterimi kristjani ponovno odkrila Boga. Živela je v predelu, ki je veljal za »prestolnico francoskega komunizma«. Globoko v sebi prepričana je bila prepričana, da »smo lahko ljubljeni le zaradi usmiljenja«. Zato je v odnosih z ljudmi šla zelo daleč v zaupanju in ljubezni. To je mistika našega vsakdanjega življenja in tečaj milosti. Pravi, da krpati nogavice, pisati pismo, pestovati otroka, razveseliti človeka, odpreti vrata, dvigniti telefon, zdržati migreno, …, da so vse to odskočne deske v ekstazo, mostovi iz našega včasih bednega življenja. Vsakdanje življenje ni več samo breme, ampak spremenjeno, obsijano z Božjo lučjo.

Hanna Skandar: Izreki svetega Šarbela – september 2023
Youssef Antoun Makhlouf, ki je pozneje privzel redovniško ime Šarbel, se je rodil 8. maja 1828 v Bekaa kafri. Petega decembra 1965 je bil Šarbel razglašen za blaženega, 9. oktobra 1977 pa ga je papež Pavel VI. razglasil za svetnika. Izredni dogodki in čudeži, ki so sledili njegovi smrti, so pritegnili množice obiskovalcev in spodbudili pobožnost pri ljudeh vseh mogočih veroizpovedi, po vsem svetu. Sveti Šarbel Makhlouf je bil član Maronitskega reda, ki ima svoje korenine v izročilu asirskih menihov iz prvih stoletij krščanstva.

Knjige prebrane v letu  2022/2023
Drobna knjiga o Magdaleni Gornik, slovenski mistikinji. Za Magdaleno Gornik je vložen postopek za beatifikacijo. Na romanju bomo spoznali kraje, kjer je živela Magdalena Gornik, in čudovite dogodke, s katerimi si je pridobila svoje junaštvo. Z nami bo vzhajajoča svetniška zvezda, ki lahko kakor zvezda danica sveti na naši življenjski poti.   Na Gori nad Sodražico je pred dvesto leti živela Magdalena Gornik. Že kot majhna deklica, znana kot Gornikova Lenčka, je bila nekaj posebnega. Na kako izjemno, mistično in nedoumljivo pot bo stopila, pa vseeno ni slutil nihče. Kdo je bila in kaj je doživljala? Bomo prepoznali milost njenega darovanja in svetniško luč na poti k nebeškemu Očetu?
Guy Consolmagno, Paul Mueller: Ali bi krstili nezemljana? – maj 2023
Ste se kdaj spraševali o nastanku sveta, o zvezdah, planetih ali o tem, kaj bo ob koncu sveta? Če dobro poznate Sveto pismo veste, da je govorica Boga o nastanku sveta zelo drugačna od govorice znanosti. Toda ali si res tako zelo nasprotujeta? Knjiga z naslovom Ali bi krstili nezemljana? je zabavna in zanimiva knjiga v kateri dva jezuita, pravzaprav vatikanska astronoma povezujeta znanost in vero. Poznata svetopisemsko govorico, poznata pa tudi astronomijo. Knjigo sta razdelila na sedem »dni« oz. sedem velikih vprašanj, ki govorijo o velikem poku; o tem, kaj se je zgodilo s Plutonom; kaj se je zgodilo Galileju; kaj je bila betlehemska zvezda; kaj se bo zgodilo ob koncu sveta … Pater Guy Consolmagno, direktor vatikanskega observatorija  je jeseni lansko leto obiskal Slovenijo v času knjižnega sejma. Po svoji naravi je izredno prijeten in zanimiv sogovornik. Skratka čaka nas branje, ki nam bo razjasnilo mnoge dvome in strahove ter nas na koncu pripeljalo k Bogu.
Antonia Salzano Acutis, Paolo Rodari: Skrivnost mojega sina – april 2023
Navdihujoče pričevanje matere blaženega Carla Acutisa, prvega svetniškega kandidata milenijske generacije. Antonia Salzano Acutis je mati blaženega Carla Acutisa. Knjigo o svojem sinu je napisala v sodelovanju s Paolom Rodarijem, vatikanistom in novinarjem časopisa la Repubblica. Carlo Acutis je petnajstletnik, ki je leta 2006 umrl za levkemijo, nato pa je Cerkev zanj sprožila postopek kanonizacije. Za blaženega je bil razglašen leta 2020, ko je papež Frančišek priznal čudežno ozdravitev na njegovo priprošnjo. O prvem milenijskem svetniškem kandidatu so pisali že mnogi, tokrat pa nam o njegovem življenju spregovori oseba, ki ga je poznala najbolje: njegova mati. Antonia Salzano Acutis se je zahvaljujoč Carlu ponovno zbližala z vero in se celo vpisala na študij teologije. V ganljivi in navdihujoči prvoosebni pripovedi se bolečina ob izgubi sina prepleta s hvaležnostjo, upanjem in novo vero v večno življenje.
Vigj Scuete (Giuseppe Marchetti): Mežnarjeve pridige – marec 2023
Veliko veselih trenutkov ob branju knjige meseca marca. Bogu gre namreč velikokrat na smeh, ko nas gleda tako izpod neba. Svoje božje, neubogljive otroke. Zdrav kristjan je vesel kristjan. Evangeliju rečemo veselo oznanilo in Sveto pismo pravi, da naj se med postim ne držimo čemerno, da bodo vsi vedeli za naš post. Nasprotno. Kažimo vesel in odrešen obraz.
Luca Crippa in Maurizio Onnis: Deklica iz Kijeva – februar 2023
Zgodba je vedno močnejša od zgodovine, ker zajame celega človeka, s srcem vred. Poročila nam prinašajo samo novice in različne informacije, zgodba pa vedno prisluškuje nekemu srcu. Tokrat bomo prisluškovali srcu Alise, desetletne deklice, ki  z družino Melnikov beži iz Ukrajine, kjer je vojna. Gotovo bomo primorani stopiti iz naše cone udobja in užitka. Predvsem pa miru. Postavili se bomo v čevlje nekoga, ki nam bo spregovoril o doživljanju vojne in zla pa tudi o doživljanju upanja.
Alisa je bila nad porušenim mostom zgrožena. Take prizore je dotlej videla le v akcijskih filmih, ki so bili všeč očetu. Ob misli nanj so se ji zarosile oči. Pogled na to je do solz ganil tudi Polino, ki ni vedela, kako naj jo potolaži. Ko sta pojedli, sta šli za najbližje drevo odtočit. Nato so vsi trije še več ur sedeli na kovčkih, medtem ko je mačka v kletki mijavkala in zahtevala svobodo.  str. 63
Karel de Foucauld: Nepopolni brat, avtorica Saldana Mostajo Margarita – januar 2023
Knjiga nam predstavi moža globoke vere, ljubitelja Boga in puščave, ki je želel postati brat vsem. Po spreobrnjenju je dobil navdih živeti preprosto in skrito življenje, kot ga je živel Jezus v sveti nazareški družini. Iskal je primerno mesto za svoje poslanstvo. Našel ga je v Afriki, v Sahari, med Tuaregi, kot vesoljni brat. Tukaj je s svojo molitveno pričujočnostjo in gostoljubnostjo za vse, pričal za Gospoda. Vse do usodnega trenutka, ko se je pričela vojna med tamkajšnjimi plemeni in so ga ustrelili. Pokopan je v Alžiriji, na planoti El Golea. Njegovo skrito življenje med brati v saharski puščavi je postalo navdih za mnoge. Tudi za “male Jezusove brate in sestre” , katerih ustanovitelj je prav on, “mali Jezusov brat” Karel.  S svojim ponižnim in preprostim življenjem je bil vir duhovnih inspiracij tudi za Kika Arrgüella, pobudnika Neokatehumenske poti. Nedolgo nazaj ga je papež Frančišek razglasil za svetnika. Spoznali smo ga lahko preko socialne  okrožnice: Vsi bratje. Karel de Foucauld je zgled za nas, kaj pomeni poistovetiti se z najbolj zadnjimi, da bi postal »svetovni brat«. Čas, ki ga živimo, vse bolj kliče po bratstvu. Nihče se namreč ne more odrešiti sam.
Branko Cestnik: Šesti pečat – november 2022
Pisatelj Branko Cestnik je v svojih romanih prvi po S. Cajnkarju in A. Rebuli ter literarno in zgodovinsko najnatančneje doslej rekonstruiral čas med letoma 165 in 304 na slovenskih tleh in širše. Šesti pečat je eden od romanov, ki se bo za večno vpisal v slovensko literarno zgodovino. Gre za mojstrsko pripoved, ki je naslonjena na zgodovino krščanstva na Slovenskem, na neštete arheološke vire, osebne zgodbe in prisluškovanja človekovemu srcu in pretresljivim notranjim bojem.  Literarno mojstrsko izriše jasno sliko antičnega Ptuja, prvič pa pred našimi očmi zaživi tudi zgodba prvega pisatelja s slovenskih tal, Viktorina Ptujskega. Ob branju knjige se pred nami se odpre mogočna kulisa antike s številnimi junaki: cesarjem Dioklecijanom, rimskimi vojščaki, preganjalskim likom Klavdija Zalmoksina.

Sveti Pavel: Po božji milosti sem to, kar sem
– oktober 2022
Pogovorni večer z dr. Robertom Kraljem z naslovom
Spominjam vas, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil. Vi ste ga tudi sprejeli in v njem vztrajate. Po njem se tudi zveličujete, ako se ga tako držite, kakor sem vam ga oznanil; drugače ste zaman vero sprejeli. Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel, da je Kristus za naše grehe umrl, kakor je v pismih; in da se je prikazal Kefu in potem dvanajsterim; potem se je prikazal več ko petsto bratom hkrati, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kakor negodniku prikazal tudi meni.
Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem vreden, da se imenujem apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. Po Božji milosti pa sem, to kar sem, in njegova milost do mene ni bila prazna, ampak sem se bolj kakor oni vsi trudil, toda ne jaz, marveč Božja milost, ki je z menoj. Naj bom jaz ali oni: tako oznanjamo in tako ste vero sprejeli.
(1 Kor 15,1-11)

Tessa Afshar: Tatica iz Korinta – september 2022
Antično mesto Korint v Grčiji je bilo v 1. stletju mogočno in bogato mesto. Takratni nakupovalni center vzhoda in zahoda. V tem mestu je živelo okrog 400 000 ljudi. Bilo je vse polno trgovcev, razuzdanosti in nemorale. Častili so Afrodito- boginjo ljubezni. V ta poganski, grški svet je prišel apostol Pavel oznanjat krščanstvo.  Tako se je v tem mestu oblikovala prva krščanska skupnost, na katero je bila naslovljena tudi prva poslanica svetega apostola Pavla Korinčanom. Pavel je bil v Korintu kar nekaj časa. Ni mogel biti pa z njimi ves čas in v njegovi odsotnosti se se začele razprtije med njimi.  Da ta krčanska skupnost ne bi razpadla jim je napisal 2 daljši pismi. Obe sta objavljeni v Svetem pismu.
Korintska zgodba je navdihnila tudi znano pisateljico Tesso Afsahar, da jo je zapisala v obliki romana. Glavna junakinja je Ariadna, ki iz Aten zbeži v Korint k očetu. Tukaj se stvari zapletejo, saj Ariadna postane pomočnica tatica Galenu. Nekoč ju odkrijejo, spoznata pa tudi apostola Pavla.

Knjige prebrane v letu  2021/2022

Dr. Janez Janež: UTRINEK BOŽJE DOBROTE – junij 2022
Kratek življenjepis velikega Slovenca, misijonarja in zdravnika, ki je deloval na daljnem Kitajskem in na Tajvanu.
Ko je leta 1985 mati Terezija iz Kalkute obiskala Taipei, glavno mesto Tajvana, sem vprašal dr. Janeža, ali se želi z njo srečati. “Nimam časa,” mi odgovori, “zelo mi je žal, zaradi bolnikov to ni mogoče.”
Dogodek osvetli značilno potezo osebnosti dr. Janeža, človeka, ki se je ves vrgel v službo bolnim v misijonski deželi z velikim darovanjem in strokovnostjo, v popolni nesebičnosti, izogibajoč se vsaki javnosti.”
(p. Antonio Didone v uvodu knjižice)

BENEDIKT XVI.: Zadnji pogovori – maj 2022
Papež emeritus Benedikt XVI. je na letošnjo Veliko soboto dopolnil 95 let. To so zelo častitljiva leta za velikega moža vere in tenkočutnega misleca. Knjiga Petra Seewalda s papežem emeritusom predstavi najpomembnejša obdobja njegovega življenja: od otroštva pod nacističnim režimom, odkrivanja poklica, težkih let vojne, službe v Vatikanu in močne vezi z Janezom Pavlom II., pa vse do izvolitve za papeža in odpovedi pontifikatu. Benedikt XVI. govori tudi o papežu Frančišku.
Benedikt XVI. nam v knjigi da pričevanje ostarelega Božjega moža, ki se pripravlja na smrt. To stori s ponižnimi in človeškimi toni, prepoznavajoč dejstvo, da mu fizična šibkost otežuje, da bi bil vedno, kot bi želel, v “visokih območjih duha.” (str. 23) Govori nam o veliki skrivnosti Boga, o velikih vprašanjih, ki so spremljala in še spremljajo njegovo duhovno življenje, npr. zakaj je v svetu prisotno toliko zla. Govori nam posebej o Jezusu Kristusu, resničnem središču njegovega življenja, katerega “vidi prav pred” seboj; o Kristusu, ki je “vedno velik in skrivnosten” ter o dejstvu, da se mu zdijo danes mnoge besede evangelija zaradi njihove veličine in resnosti težje kot v preteklosti. (str. 26).  Zaveda se, “da je potrebno biti ponižen, če se ne razume besed Svetega pisma, je potrebno počakati, dokler jih Gospod ne odpre našemu razumevanju.” (Federico Lombardi)

Sveti Janez od Križa: Temna nočmarec, april 2022
Pesem Temna noč pripoveduje o potovanju duše do mistične združitve z Bogom. Ta noč ne pomeni naše običajne noči. Gre za duhovno noč. Ljuba se z ljubim sklene v eno. To je presunljiva pesem, kjer se hrepenenje duše izpolni v Bogu. Potovanje se imenuje »Temna noč« deloma zato, ker tema predstavlja dejstvo, da je Bog neznan. Duša se v prvi fazi, v še dejavni noči, oddalji od sebe in od stvari, skozi umiranje čutnemu in duhovnemu.  Ker pa duša ne more doseči popolnosti s svojo lastno močjo, jo – kot razlaga svetnik – »Bog vzame s svojo božansko nego, kjer jo ozdravi vsega, česar se sama ne more ozdraviti«. Tukaj gre za “nedejavno noč” ki je globlja in temeljitejša od dejavnega očiščevanja. Človek v tej nedejavni noči ne more v njej s svojo voljo ničesar opraviti, more jo le sprejemati. Nedejavna noč duha je zato »temna noč«, najlepša noč duhovna noč združitve z Bogom. Taka duša ne zavrača realnosti, presega jo v Bogu, ki je zanjo najpomembnejši.

Mati Terezija: Klic k usmiljenjufebruar 2022
V knjigi Klic k usmiljenju so zbrana doslej neobjavljena besedila te skromne, a nadvse neverjetne žene vere, katere globok vpliv čutimo še danes.  S svojimi besedami mati Terezija razpravlja o naslednjih temah: naši potrebi po tem, da obiskujemo bolnike in zapornike; pomembnosti tega, da mrtvim izkažemo čast in podučimo nevedne; nuji, da bi naša bremena potrpežljivo prenašali in z veseljem odpuščali; nujnosti, da nahranimo reveže in molimo za vse; veličini tega, da ustvarjamo »civilizacijo ljubezni« prek osebnega služenja drugim. Dodana so neobjavljena pričevanja ljudi, ki so bili blizu materi Tereziji, molitve in predloge, kako te ideje udejanjiti. Zato Klic k usmiljenju ni le dragocen spomin, temveč živa oporoka modrosti svetnice, katere ideje so pomembne v enaindvajsetem stoletju. Mati Terezija je v služenju revnim odkrila svoje življenjsko poslanstvo. Leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir, umrla je leta 1997, septembra 2016 pa je bila razglašena za svetnico.

Sveti Janez od Križa: Duhovna pesemjanuar 2022
Duhovna pesem je mistična molitev, pesnitev hrepenenja neveste – duše, ki išče svojega Ženina in osrednje delo velikega španskega mistika in teologa Janeza od Križa. Danes je mistika področje molitve, ki ni v ospredju. Živimo zelo poplitveno krščanstvo in tako tudi molimo. V uvodu v knjigo je zapisano, da je pisatelj knjigo pisal kleče. Nastajati je pričela v najtrši preizkušnji njegovega življenja, ko je bil zaprt v temnici v Toledu. Ravno zaradi trpljenja je pesnitev pravi biser. Pesem je sestavljena iz ljubezenskih spevov, ki imajo globok duhovni pomen. Gre za združitev duše in Kristusa v kontemplativni molitvi. Sv. Janez od Križa v knjigi tudi razloži posamezne stopnje molitve. Seveda pa njeno razumevanje prepušča nam, ker je le ta bila zapisana v molitvi in je ne more docela razložiti. Za okus 1. kitica:
Le kje se skrivaš, / Preljubi? Zakaj si me v zdihih zapustil? / Kot jelen si mi ubežal, / potem ko si me že ranil; / kličič sem ven pohitela, / a tebe nikjer ni več bilo.
Čas, ki ga živimo danes je zelo podoben času v katerem je živel Sv. Janez od Križa. Kot mlad duhovnik se je pridružil karmeličanskemu redu, vendar je kasneje želel prestopiti  k cisterjanom, ker ga je motil posvetni duh in lagodje, ki se je vtihotapilo v samostan. Bog mu je na njegovo duhovno pot poslal Sv. Terezijo Veliko, reformatorko karmeličanskega reda. Če se nekoč ne bi srečala ta dva velika mistika, in eden v drugem ne bi prepoznala “velike duše”, se v karmeličanskem redu ne bi zgodila nujno potrebna duhovna sprememba.

Andrea Schwarz: Divji Božičdecember 2021
Le kratek čas nas loći od začetka adventnega časa. Časa, ki nam je tako ljub, a obenem tako zelo naporen!? Ko izrečemo besedo Božič, mnogi pomislijo na družino in druženja, na dobro potico, na obdarovanja. Mogoče na polnočnico, ki jo obiščejo tudi tisti, ki sicer ne prihajajo k maši. Kristjani pomislimo na duhovni ritual tega skrivnostnega časa pred Božičem. Na devetdnevnico. Na molitev, na praznična oblačila, na pričakovanje Jezusovega rojstva…na obiske prijateljev in sorodnikov. Toda ali v vsem tem času znamo utihniti in prisluhniti tišini v nas, tišini, ko ponovno zaslišimo glas Boga, glas svojega bližnjega, glas okolice? Ali je možno advent doživeti v parkirni hiši? Ali poznamo nebeški telefon? Obstaja oktobrski Božič? Božič ne potrebuje razkošja ampak nas, je zapisano v knjigi Divji Božič. Kako pričakujemo Božič? Kako sprejemamo? Kako obdarujemo? Adventni čas je tudi čas zgodb, čas poslušanja. Zgodbe povedo veliko življenjskih modrosti. Prisluhnimo jim v knjigi Divji Božič: drugačna knjiga za adventni in božični čas.

Knjiga o dr. Janezu Janežu: Veliki zdravnik Fan Fenglong – Oki – november 2021
Andrej Majcen, misijonar je o njem dejal: Dr. Janež je po zgledu sv. Kamila posvečal bolnikom vse svoje zmožnosti in intelektualne energije, saj je v njih videl trpečega Jezusa. Bil je kot angel varuh, ki je bolnikom pomagal ne samo z izrednim zdravniškim talentom, ampak tudi s čutečim srcem. Tudi zaradi njegove skrbi in prizadevnosti je bilo celo za gobavce vse tako poskrbljeno, da so lahko ohranjali človeško dostojanstvo in vero v človeško toplino in ljubezen.
Dr. Janez Janež, misijonar – Slovenec, ki je v misijonih opravil 80.000 brezplačnih operacij

Christine Watkins, Patricie Sandoval: PREUSTVARJENA – oktober 2021
Preustvarjena je navdihujoča zgodba Patricie Sandoval, svetovno znane zagovornice življenja, ki s svojimi pričevanji nagovarja na milijone ljudi. V otroštvu je doživela razpad družine, se v mladosti spopadala z destruktivnimi zvezami in trikrat opravila splav. Nekaj časa je bila zaposlena na abortivni kliniki, nazadnje je zabredla v svet trdih drog in pristala na ulici. Patricija je danes velika zagovornica življenja.
Zgodba Patricije je pravzaprav zgodba o njem, ki deluje v ozadju: Bogu. Medtem ko se spotikamo in si povzročamo rane, hrepeni po tem,da bi nas pobral, v svojem naročju odnesel domov, nam s solzami v očeh odpustil, ozdravil naše ranjeno srce, nas oblekel v svoj sijaj in nas postavil pred druge, da bi ga tudi oni lahko iskali in ugotovili, da je od nekdaj tu.
Življenjska zgodba Patricie Sadnoval je – skozi pogovore s Christine Watkins – nastajala dobrih osem let. Začne se s spomini na srečno otroštvo v Kaliforniji, v družini z mehiškimi koreninami. Ločitev staršev je za Patricio zelo boleča. Zaljubi se v nekaj let starejšega fanta in kmalu zanosi. Trije splavi hudo ranijo njeno dušo. Izkušnja dela v kliniki Planned parenthood jo močno pretrese. Patricia spozna drugega fanta, se začne skupaj z njim drogirati in pristane na ulici. Nekega dne obupana sedi na pločniku in joka. Z bližnjega bara jo opazuje dekle. Stopi do nje in jo objame. Potem jo odpelje domov k očetu…

Helena Reberc: POKLIČI ME; Zapisan v življenja mnogih – Marijan Arhar, duhovnik in eksorcist – september 2021
So posamezniki, za katere se zdi, da je o njih vse povedano in napisano že v času njihovega življenja. In so ljudje, v katerih njihovi sodobniki večinoma niso prepoznali ničesar posebej izstopajočega, po njihovi smrti pa se razkrivajo povsem neznani vidiki njihove osebnosti in močna sled, ki so jo pustili v življenju mnogih. Slednje gotovo velja za Marijana Arharja. Zdel se je običajen podeželski župnik, ki je večji del svojega duhovništva preživel v eni sami župniji – v Črnem vrhu, slikoviti vasi s hišami, posejanimi po Polhograjskem hribovju, kjer je bival 31 let, se je počutil zares doma. Morda je v času njegovega župnikovanja nekaj začudenja vzbudilo to, da mu je bila zaupana odgovorna in občutljiva služba eksorcista, o kateri sam sicer ni veliko govoril. In pa to, da se je sčasoma po vijugasti hribovski cesti v Črni vrh vzpenjalo vedno več avtomobilov neznanih, tudi tujih registracij, ki so se gnetli okrog župnišča. Pri podobi sicer navadnega vaškega župnika s kakšno njemu lastno posebnostjo bi najbrž tudi ostali, če nam ne bi prišla na pot ta knjiga, ki je nastala zahvaljujoč avtorici Heleni Reberc in njenemu zavzetemu iskanju podatkov in pričevanj. Šele z njo se nam odkriva skrivnostni svet duhovnika s posebnim duhovniškim poslanstvom.
Knjige prebrane v letu  2020/2021
Ivan Sivec: In večno bodo cvetele lipe – junij 2021
Roman o Petru Pavlu Glavarju, župniku komende sv. Petra, velikanu dobrote, ljubezni in obnove človeških src
Letos 2. maja smo praznovali 300 letnico rojstva komendskega župnika, g. Petra Pavla Glavarja. (2. maj 1721, Ljubljana † 24. januar 1784, Gomila) Petra Pavla Glavarja že kot dojenčka položijo na župnijski prag v Komendi, češ da je otrok visokega cerkvenega dostojanstvenika z Malte. Čaka ga trnova življenjska pot tako do duhovniškega poklica kot upravnika Komende sv. Petra in Lanšpreža na Dolenjskem. Peter Pavel Glavar je bil vsestranski mož po srcu, izobražen duhovnik, mecen in gospodarstvenik. V hiši v Komendi, ki jo je zgradil, pa je ohranjena je tudi njegova čudovita knjižnica. Zelo veliko se je tudi ukvarjal  s čebelami. Na Dolenjskem, kjer je živel na gradu Lanšperž, je imel okrog 200 panjev. Poleg vsega pa je imel izredno sočutno srece do siromašnih, bolnih in ostarelih. Zapisal je tudi nekaj svojih molitev, ohranjene so pa tudi nekatere njegove odlične pridige. Pravijo, da je z vsem srcem in dušo delal za svoje župljane.

Wilhelm Buntz:  Človek, ki je kadil Biblijo– maj 2021
Pretresljiva življenjska zgodba bivšega zapornika. »Prek vseh teh pretresov sem se naučil vsaj tega: splača se zaupati Bogu. Naučil sem se zaupati temu, da se splača ljudem povedati resnico«. Wilhelm Buntz (iz knjige)
Življenje Wilhelma Buntza je bilo en velik test vzdržljivosti: kot dojenčka ga je zapustila mati, oče pa ga je odpeljal v dom. Kot mladenič je ubil človeka. Mladoletniški zapor, sodišče, pogojna kazen – to je bil običajen življenjski ritem. Leta 1983 je Buntz v samici posegel po Bibliji. Ko je prebral eno stran, jo je strgal ven in si jo zvil za cigareto. To je počel, dokler ni prišel do Nove zaveze, ko ga je to, kar je prebral, zadelo naravnost v srce. Bog nam pravi: ‘Zvest sem kot ljubeči Oče’.« Spraševal se je, ali je to mogoče, in si drznil narediti prvi korak v povsem novo smer … Običajno si želimo, da Božja beseda preide iz glave v srce. Temu človeku se je spustila iz pljuč v srce – dobesedno! Wilhelm je do upokojitve oktobra 2017 delal v domu za slepe v Freiburgu kot socialni delavec. Je poročen in oče dveh sinov. Ta bivši zapornik danes živi po načelu: »Dajmo opustošiti Pekel in naseliti Nebesa.« Še odlomek iz knjige:
Ne vem, kako pogosto in kako dolgo sem bil zaradi takih dogodkov v samici. Zagotovo stokrat, zdelo pa se mi je, da sem notri vsak teden. Ampak prav tako, kot je bila klet s premogom v hiši mojih staršev zame manj kazen in raje mirno zatočišče, tako tudi samica zame ni bila osovražen kraj. Užival sem v miru, razmišljanju, kajenju – in vedno bolj tudi v branju Svetega pisma.

p. Jože Roblek: KRISTUS ME JE VZLJUBIL – april 2021
Pater Roblek si je leta 1970 za svoje duhovniško geslo izbral tole misel: “Kristus me je vzljubil in zame daroval samega sebe.”
V povezavi v z geslom je nastala tudi njegova knjiga, ki je prav tako izšla ob visokem jubileju mašniškega posvečenja. V njej so zbrana duhovna zrna njegovega življenja, ki so plod življenja in dela globoke povezanosti z Gospodom. Pater Jože Roblek je namreč mož močne vere in predane molitve, zato je njegova knjiga tudi priročnik ignacijanske molitve. Prebrali boste lahko tudi osebni nagovor papeža Frančiška in izbrana pričevanja o patru.

Apostolsko pismo svetega očeta Frančiška: PATRIS CORDE – marec 2021
Premišljujmo o pomenu poslanstva Svetega Jožefa za današnji čas, ko je lik očeta postal tako odsoten in nejasen. Učimo se od njega ljubezni starševstva in zvestobe.

Paula Faris: POKLICANA – februar 2021
Paula Faris je nacionalna dopisnica pri ABC News in voditeljica poddaje Potovanja vere s Paulo Faris. Pred tem je bila sovoditeljica oddaj Dobro jutro Amerika ob koncu tedna in Pogledi. Farisova, ki se je rodila v Jacksonu (Michigan, ZDA) in z odliko diplomirala na Univerzi Cedarville v Ohiu, živi v New Yorku z možem Johnom in njunimi tremi otroki. Avtorica je pustila dve sanjski službi, da je lahko zaživela svojo pravo poklicanost. V letih, ko je gradila svojo kariero se je istovetila s svojo službo, kar je privedlo do dogodkov na katere ni bila ponosna. Ko danes gleda nazaj pravi, daje bila njena pripravljenost garati do zadnjega atoma moči in žrtvovati karkoli, za naslednji korak v karieri, prava norost. Njena pot vere vere se je začela z zapustitvijo svojega lastnega varnega območja. Pri pravi poklicanosti, pravi,  ne gre za to, kaj delamo, ampak za to, za kar smo bili ustvarjeni: da bi služili živemu Bogu in njegovo ljubezen delili s trpečim svetom. Smo predstavniki živega, ljubečega Boga.
“Domišljala sem si, da me Bog kliče za novinarko in da me bo za ta poklic tudi ustrezno usposobil in opremil. V resnici pa me je Bog klical, da bi ljubila njega in soljudi, ter me usposobil, da bi to ljubezen izražala v svojem poklicu, kakršnem koli že.”

Menihi iz Tibhirina: ŽIVETI PUŠČAVO – december 2020
Čudoviti izreki sedmih francoskih trapistov samostana naše gospe Atlaške, ki so postali znani pod imenom “Menihi iz Tibhirina”. Živeli so v samostanu na severu Alžirije. Med državljansko vojno, v noči med 26. in 27. marcem 1996 so jih ugrabili, zatem pa okrutno umorili, islamski fundamentalisti. 8. decembra 2018 so bili razglašeni za blažene. Branje te drobne knjižice bo nalašč za ta prazničen čas. Knjižica dobesedno zahteva, da se ustavimo in umirimo. Samo na tak način lahko ogledamo v globine srca, v duhovna sporočila sedmih menihov. Priča bomo neizmerno zreli ljubezni, ki vztraja do poslednjega trenutka. In še onkraj. Pojdimo po njihovih stopinjah. Odlomek iz knjige:
Kmalu zatem, ko je zajahal konja, mi je pokazal Novo zavezo, ki jo je imel pri sebi-z obrabljenim, usnjenim ovitkom-“Da, vem (povedal sem mu kdo sem), poglejte…” Katera knjiga vam je ljubša?
“Janezova, najpreprostejša je, najbolj globoka. Ves čas govori o ljubezni. Jezus je ljubezen.”
“Musliman sem. Jezus je v Koranu. Koran je Jezus. Všeč mi je tudi ‘Peteroknjižje’ (sic), ki kaže, kako se človek trudi premagati mesenost….Krščanstvo je čistost…Enako veroizpoved imamo. Vzeli ste me, ker sva se prepoznala… “Objela sva se in razšla: “Škoda” (…), na križišču Chiffe, on je potem odšel na Khamis.
“Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?”- Aleluja, dolga več kilometrov… Radost. Zakrament srečanja.
Brat Christophe, Dnevnik, 19. dec. 1976

Blessing Okoedion: POGUMNO V SVOBODO – november 2020
Blessing Okoedion, izobraženo mlado Nigerijko, so pod pretvezo, da bo opravljala pošteno delo, pripeljali v Evropo, nato pa so jo prisilili v prostitucijo. Nekaj dni takšnega življenja je v avtorici zbudilo upor in željo po svobodi, da se ji je uspelo rešiti prevar in izkoriščanja. Zatekla se je v Rutino hišo, kjer sestre uršulinke pomagajo dekletom, da se ne počutijo več umazane, grde, ponižane. Blessing je ena redkih, ki jim je uspelo, da so se uprle in zbežale. Izkušnja, ki jo je doživela ji danes omogoča, da o njej spregovori in morda pomaga dekletom, ki doživljajo isti pekel, kot ga je ona:
“Svet se mi je naenkrat obrnil na glavo. Nisem vedela, kaj naj rečem, kaj naj storim. Otrpnila sem, preplavila sta me tesnoba in strah. Bila sem zmedena in prestrašena. Niti razmišljati nisem mogla. Želela sem zbežati, a kam bi lahko šla? Vedela nisem niti tega, kje sploh sem. Bala sem se, da me bodo kaznovali. Poleg tega so mi takoj ob prihodu vzeli dokumente in zahtevali moj mobilni telefon z izgovorom, da bodo zamenjali SIM kartico. Bila sem v njihovih rokah. V rokah trgovcev z ljudmi! Nisem mogla verjeti. Kako je to mogoče? Tega si nisem nikoli predstavljala, niti od daleč. Kaj naj zdaj storim?”

Sam Guzman: Si upaš biti gospod? – oktober 2020
Avtor knjige trdi, da je beseda “gospod” in s tem hkrati beseda “mož” na slabem glasu. Gospodje so postali negospodje in  v povezavi s tem moški nemoški. Kako je prišlo do tega in zakaj?  “Zakaj je danes tako zelo razširjen feminizem? Zakaj so po drugi strani moški nasilni?
Moškega močno izoblikujejo lastne izkušnje, ki jih je doživel kot sin. Naša moška identiteta je zavita v besede: »Ti si moj ljubljeni sin.« Prav tako pa večji del ranjenosti in negotovosti pri odraslih moških izvira iz odnosa z lastnimi očeti – natančnej iz tistih trenutkov, ko smo bili kot sinovi zasenčeni z grehi in padci lastnih očetov. Tudi najboljši zemeljski očetje niso najbolj popolni in lahko pustijo brazgotine, ki vplivajo ne samo na to, kakšni smo postali kot moški, temveč tudi na to, kakšen odnos imamo mi kot očetje do lastnih otrok.”

Aljaž Kraševec: Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu – september 2020
“Vrniti se moramo k otroškemu zaupanju – otrok se ob roki močnega očeta in v naročju dobre matere takoj umiri in otrese vsake bojazni. – Mi odrasli pa smo polni nemira, stojimo sredi viharja, ki stresa veje in pripogiba debla – za to segamo po stvareh, jih grabimo in se jih krčevito oprijemljemo, da se zavarujemo, da bi v viharju mogli trdno stati – pa nam v groznih časih vse spolzi z rok, vse se maje, vse, na kar smo se zanašali, nas zapusti, da se znebimo vsakega slepila. S takim upanjem moramo doživeti razočaranje! Razočaranja morajo priti – in so dobrota – da dušo do golega slečejo vseh slepil in iluzij, da drhti v boli in muki – da ne stavi več upanja na nobeno reč – potem šele zagrabi božjo roko, se vsa nasloni na Boga, ki ji postane trden temelj kot nepremakljiva skala – potem se duša umiri, odpočije od bridkosti razočaranja in je zadovoljna, da Boga poseduje in ima.” (škof Gregorij Rožman)

Knjige prebrane v letu  2019/2020

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje – junij 2020
“To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Ko ne znajo naprej. Ko morda ne želijo naprej. Ko obstanejo na mestu. Ali se smilijo sami sebi.
Zgodba vseh, ki smo včasih na tleh ali nas življenje nepričakovano popelje na neko drugo pot. Zato je to zgodba tudi vseh vas. Tudi tebe. Zagotovo ne v celoti, a vsaj v kakšen delu, v kakšnem dogodku, v kakšni misli ali besedah. In če ne drugače, je zgodba vseh nas, ker se srečujemo na cesti in sovplivamo en na drugega. Najdi svoj košček zgodbe v zapisanem, ki je pred tabo …
Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.”

Blessing Okoedion: POGUMNO V SVOBODO – marec 2020
Blessing Okoedion, izobraženo mlado Nigerijko, so pod pretvezo, da bo opravljala pošteno delo, pripeljali v Evropo, nato pa so jo prisilili v prostitucijo. Nekaj dni takšnega življenja je v avtorici zbudilo upor in željo po svobodi, da se ji je uspelo rešiti prevar in izkoriščanja. Zatekla se je v Rutino hišo, kjer sestre uršulinke pomagajo dekletom, da se ne počutijo več umazane, grde, ponižane. Blessing je ena redkih, ki jim je uspelo, da so se uprle in zbežale. Izkušnja, ki jo je doživela ji danes omogoča, da o njej spregovori in morda pomaga dekletom, ki doživljajo isti pekel, kot ga je ona:
“Svet se mi je naenkrat obrnil na glavo. Nisem vedela, kaj naj rečem, kaj naj storim. Otrpnila sem, preplavila sta me tesnoba in strah. Bila sem zmedena in prestrašena. Niti razmišljati nisem mogla. Želela sem zbežati, a kam bi lahko šla? Vedela nisem niti tega, kje sploh sem. Bala sem se, da me bodo kaznovali. Poleg tega so mi takoj ob prihodu vzeli dokumente in zahtevali moj mobilni telefon z izgovorom, da bodo zamenjali SIM kartico. Bila sem v njihovih rokah. V rokah trgovcev z ljudmi! Nisem mogla verjeti. Kako je to mogoče? Tega si nisem nikoli predstavljala, niti od daleč. Kaj naj zdaj storim?”

Mira Dobravec:  Z VSAKO SMRTJO SEM DRUGAČNA  – februar 2020
»Mozaik vsega napisanega in zbranega vabi bralca: vzemi, kar potrebuješ danes, in vzemi jutri in pojutrišnjem – dokler boš kaj potreboval. Potem knjigo zapri in jo podari komu drugemu. Toliko izgub in toliko žalujočih in tudi toliko neodžalovanih žalovanj je med nami! Toliko solz! Naj tudi tale knjiga vsaj malo pomaga razumeti, sprejeti in prenesti stisko, ki prej ali slej tako ali drugače doleti vsakega človeka.«

Fulton Sheen: KALVARIJA IN SVETA MAŠA – januar 2020
Iz svete maše more in mora katoličan torej črpati milost za izogibanje grehu, za ljubezen do Boga in bližnjega ter končno za zveličanje. Naša udeležba pri maši, opozarja Sheen, zato nikakor ni zgolj pasivna. Ko smo pri maši, nikakor ne smemo biti zgolj gledalci. A za razliko od današnje prevladujoče miselnosti, ki aktivno udeležbo razume predvsem kot telesno aktivnost, kot željo, da pač nekaj počnemo, Kalvarija in maša poudarja naše notranje sodelovanje.  Kristusovi žrtvi, pravi Sheen, se lahko pridružimo le tako, da v svojem srcu po zgledu desnega razbojnika obnavljamo kesanje in vero.

Tom Uzuhnalil: PREŽIVEL PO ČUDEŽU – december 2019
“Vsak dan sem molil Angelus; tri ali štiri rožne vence;  Očenaš, Zdravo Marijo in Slavo Očetu in Sinu in Svetemu duhu za sestre, ki so umrle; Rožni venec božjega usmiljenja; Meditiral sem  križev pot; in duhovno sem slavil sveto mašo – nisem imel kruha ali vina, sem pa molil molitve iz spomina, “je dejal.
»Molil sem za svoje ujetnike in se Bogu zahvalil za seme dobrote, ki bi ga lahko imeli v svojih srcih. Hvala bogu, ne občutim nobene groze ali sovraštva do njih,” j
e dodal.

»Bog je vedel za vse, kar se je dogajalo, saj bi me morali že na začetku ubiti, a niso. Ohranili so me pri življenju, čeprav sem rekel, da sem kristjan. Tukaj sem zdaj, svoboden, da pričam, da je Bog živ, da je uslišal naše molitve in nam odgovoril. Bil sem priča moči molitve.«

Francesco Lorenzi: SONČNA CESTA   november 2019
Kje bi se končalo, če se Bog ne bi sklonil v naša življenja in bi tudi mi tavali tako, kot je tavala mlada skupina pevcev? Kaj bi bilo z nami, če nas Bog ne bi iskal v vseh naših stranpoteh? 

Morda se nam zdi, da je naša zasluga, da smo v Cerkvi, da znamo poskrbeti zase, in da smo zaradi našega prizadevanja boljsi od drugih? Nič od tega ni res. So situacije, ko ne moremo v življenju ničesar storiti. Ko lahko samo upamo in zaupamo, da je gospid z nami. To smo vsi okusili.

Mladi Francesco govori univerzalno govorico. Ni pomembmo koliko smo stari. Zgodba, ki jo pripoveduje je zgodba nas vseh. Je zgodba o močni ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Zgodba, ki govori o trdi šoli ponižnosti in vztrajanju, da hodimo po sončni cesti. Samo v soncu vidimo stvari takšne, kot so v resnici. 

Tessa Asfahar:  KRUH MOČNIH – oktober 2019
Apostolska dela poročajo kako se je Lidija srečala v Filipih z apostolom Pavlom, ko je bila še z drugimi ob reki. Apostol Pavel je bil na svojem drugem misijonarskem potovanju, ko se je srečal s trgovko škrlata. Popolnoma jo je prevzel  z veselim oznanilom evangelija. Navdušeno ga je povabila v svojo hišo in se dala krstiti ona in cela njena družina. Pravijo, da je bila zelo gostoljubna in je kasneje na široko odprla vrata tudi drugim misijonarjem.

Jacque Philippe: MOLITEV, POT LJUBEZNI – september 2019
»Svet danes najbolj potrebuje prav molitev. Iz nje se bodo porajale vse prenove, ozdravljenja, globoke in rodovitne preobrazbe, ki si jih vsi želimo za našo družbo. Naša Zemlja je zelo bolna in samo stik z Nebom jo bo lahko ozdravil.«  

Knjige prebrane v letu  2018/2019

Jean Vanier: VSAK ČLOVEK JE SVETA ZGODBA
Nekoč sem opazoval moškega z motnjo v duševnem razvoju. V roki je imel malega ranjenega ptička. Iz dlani je napravil gnezdece, ne preveč odprto, da ptiček ne bi padel ven, ne preveč zaprto, da ga ne bi zmečkal. Gnezdo je kraj, ki daje varnost in kjer ptiček lahko raste, da nato nekega dne zleti v svobodo. Materino naročje je gnezdo za otroka; ne da bi ga zadrževalo, temveč da bi mu dajalo varnost, da bo potem nekega dne lahko odletel. Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljudje drug drugega potrebujemo. Smo del skupne človeške družine, vesoljnega telesa, kjer je vsak človek pomemben in ima v njem svoje mesto. Nismo ustvarjeni za to, da bi bili osamljeni junaki, občudovanja vredni ljudje, temveč da bi bili v vsej polnosti in globini ljudje, vsak s svojimi darovi in s svojimi mejami na svojem mestu v telesu človeštva.
  

Fabio Rosini: SAMO LJUBEZEN USTVARJA: duhovna dela usmiljenja
Danes smo tako zastrupljeni s klišeji o dobroti, z nadomestki in karikaturami dobrih čustev, da ne vemo več, kaj je pravo usmiljenje. Prepogosto ga zamenjamo s pieteto, odpuščanjem in gostoljubnostjo, ki se pojavljajo in izginjajo glede na naše razpoloženje. Ta knjiga, bogata z Božjo besedo in človečnostjo, dokazuje, da je usmiljenje nekaj več. To je gesta, delo, modrost, skrb, sad odnosa, ki ga imamo z bližnjim. Ne rojeva se iz človeka, temveč iz odnosa z Bogom. Gre za delo Boga v človeku. Ko se don Fabio ustavi ob vsakem od posameznih duhovnih del usmiljenja, ki so neločljiva tudi od telesnih, nam pomaga razumeti, da brez usmiljenja ni mogoče živeti. V življenju doživimo najglobljo srečo takrat, ko za nekoga poskrbimo. Samo ljubezen nam da resnično srečo. Tako, kakor je dejal sveti Maksimiljan Kolbe, preden so ga v Auschwitzu umorili, »Samo ljubezen ustvarja!« Samo ljubezen daje čudovito obliko vsemu, kar delamo. Naša dejanja so lahko tudi majhna, toda če se rodijo od Boga, rešujejo svet, saj mu dajejo okus.  

Jacques Murad: MENIH V SRCU SIRSKE VOJNE
“Odločil sem se, da ne bom nosil orožja, na vsakega človeka sem skušal gledati naklonjeno, oprijel sem se molitve kot rešilnega obroča … in videl sem, kako so se moji rablji spremenili. Videl sem, kako so se njihova srca odprla.” Jacques Murad

Eric Emmanuel Schmitt: OGNJENA NOČ
Odpotovati ne pomeni iskati, ampak zapustiti vse, bližnjike, sosede, navade, želje, mnenje, samega sebe. Odpotujemo zato, da se prepustimo neznanemu, nevpadljivemu, da se odpremo neskončnim možnostim, nemara celo nemogočemu. odpotovati pomeni izgubiti vse oporne točke, odpovedati se gospodovanju, odreči se utvari, da kaj vemo, poiskati v sebi gostoljubnost, ki pomaga na svetlo izjemnemu in nepričakovanemu. Pravi popotnik pravzaprav nima ne prtljage ne cilja.   

Janne Haaland Matláry: NENAVADNA LJUBEZENSKA ZGODBA
Zaljubila sem se v Kristusa, ne da bi vedela, kako ali zakaj. Preprosto – zaljubila sem se. To je nekaj čisto drugega kot le dokaz, ki kaže resnico krščanskih zahtev. Postala sem kristjanka, ker sem iskala resnico in jo našla s pomočjo dedukcije, razumsko. Toda ko sem začela hoditi k maši, me je pritegnil izvir veselja v zakramentu. Vedno znova sem se vračala zaradi veselja, ki sem ga tam našla na povsem skrivnostni način. 

Nato se je začelo dolgo obdobje »jezdenja na dveh konjih«: vsa leta »nedeljskega krščanstva« in nezadovoljstva s tem načinom življenja. Nekje mora biti kaj več ali pa sploh ničesar ni, sem sklepala in skoraj zapustila Cerkev.” 

Grün, Anselm; Halík, Tomáš: ZNEBIMO SE BOGA : ko se vera in nevera objameta
Knjiga Znebimo se Boga, ki je zastavljena kot dialog  nas vabi, da si v času krize tradicionalnih vrednot, sekularizma in  ateistične miselnosti odgovorimo na nekatera temeljna vprašanja o človekovem bivanju v svetu, ki je neločljivo povezano tudi z vprašanjem o obstoju Boga.
Hkrati pa nas knjiga vabi, da razmislimo vsak zase, kdo je Bog zame osebno. Kakšno vlogo ima v mojem življenju?

Daniel Pittet: ODPUSTIL SEM VAM
Zakaj Bog lahko odpusti tudi nahjujšemu zločincu, prevarantu, tatu in posiljevalcu je skrivnost. Bog je edini, ki lahko vsakega človeka ljubi brezpogojno. Božji sin je moral veliko pretrpeti in umreti na križu, da nas je s svojo krvjo odkupil in nas rešil teme greha. Premagal je smrt in tretji dan vstal od mrtvih. Zato, ker smo deležni Božjega odpuščanja na križu, na katerega smo ga pribili,  lahko odpuščamo. Na križu Jezus izgovori tiste odrešilne besede za vse nas:  “Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo

Gabriel Amorth: BOG, LEPŠI OD HUDIČA
Knjiga Bog, lepši od hudiča, nam želi pokazati  lepoto Božje ljubezeni. Pravi, da če en dan ne okušamo Božje ljubezni smo že v nevarnosti. Kadar ne okušamo Božje velikodušnosti smo kot izgubljenje ovce. Kot sin se lahko doživlja samo tisti, kdor ve, da se ni rodil slučajno, ampak iz svobodne odločitve ter iz človeškega in Božjega dejanja ljubezni.

Dr. Matjaž Zwitter: POGOVORI O ZDRAVNIŠKI ETIKI
“Ne vem, ali bi se ravno veselil. Je pa najbrž dokaj razumljivo, da se v času, ko smrt ni več tako močan tabu, ljudje želijo pogovarjati tudi o tem, kako umiramo, kako in kdaj bomo umrli. In da si želijo dostojne, lepe smrti, kar je tudi prevod grške besede evtanazija. Gotovo pa k zanimanju za evtanazijo pripomorejo zgodbe o ljudeh, ki umirajo v bolečinah, osamljeni ali ki vegetirajo kot rastlinice v nekem domu za ostarele, in vsak si reče, da tako pa ne bi želel umreti. Hkrati pa se vse bolj zavedamo pravice vsakega posameznika, da odloča o sebi, svojem življenju, in v to pravico uvršča tudi pravico, da se odloči, kdaj in kako bo umrl. Sam se ne strinjam, da nam ta odločitev pripada podobno kot nekakšna potrošniška pravica.”  

Knjige prebrane v letu  2017/2018

Luigi Bruni: RANA SOČLOVEKA: EKONOMIJA IN MEDSEBOJNI ODNOSI
Premišljevanje je osredotočeno na medčloveške odnose, zlasti na tiste v živo. Ekonomija vpliva na vse naše življenje. Ne moremo brez nje. Toda osredotoča se vse bolj na zunanjo obliko odnosov in na užitek. Manjka prijateljstvo, manjka darovanje. Manjka Božja razsežnost.
Pristni človeški odnosi postajajo redkost. Zakoni razpadajo. Naši odnosi postajajo daš -dam. Vse se plača. Celo ljubezen. Zastonjskost postajs smešna. Kristjani nismo izvzeti iz tega krogotoka samoljubja in uzitka. Tudi mi želimo živeti vedno bolj za sebe. Kot individualisti. Kam gremo? Kaj nas čaka?

Claudio de la Colombiere, Jean-Baptiste Saint-Jure: BOŽJA PREVIDNOST
Prvim kristjanom je bilo vse skupno. Bog se jim je razodeval skozi skupnost.

“Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah.” Z veseljem so bili to, kar so bili – kristjani. Povezovala jih je živa vera v vstalega Jezusa in Sv. Duh tolažnik,  ki jim ga je poslal Jezus.V molitvijim je govoril na srce, da so krepili svojo vero in širili evangelij. Med njimi je tudi vedno bolj rasla ljubezen. Po tem so jih drugi prepoznali.

Jan  Dobraczyński: OČETOVA SENCA
To je novozavezna zgodba o sv. Jožefu v sodobni preobleki. Napisana je z vidika perspektive mladega Jožefa.  To je najuspešnejši roman omenjenega poljskega pisatelja, ki ga je spisal na podlagi svetopisemskega besedila, apokrifnih spisov in bogate krščanske tradicije.  

Knjige prebrane v letu 2016/17

Alessandro D’Avenia: Kar ni pekel
Če bi hotel samo za drobtino vedeti, kako bi bilo živeti v peklu, potem verjetno res ni boljšega kraja, kot je to četrt Brancaccio v Palermu, v kateri je bog mafija in upanje nekaj, ki kakor sonce izginja v morje – in se zjutraj spet pokaže.

To je zgodba neverjetnega človeka, ki je sejal ljubezen v beton – in verjel, da je Bog tudi tam, kjer ga ni. Ker je vsak človek sveta zgodba in ker je ljubezen edini razlog pomladi … Don Pino Puglisi je bil župnik med ljudmi, ustrahovanimi s strani mafije in je delal neverjetne stvari, samo zato, ker je verjel, da je v vsakem človeku nekaj dobrega in da je njegov edini nasprotnik zlo, ne pa človek.

To krasno zgodbo pisatelj podaja skozi oči enega od mladeničev, pesnika Federica, ki je imel srečo živeti s tem svetnikom in skupaj z njim rasti. Prav to mi je pri tej knjigi tako všeč. Ker je tako mladostna in hkrati tako težka. In ker prikazuje, kako se človek ob stiku z ljubeznijo dejansko spreminja. A ne kot v pravljici ali nizkocenovnem filmu, ampak zares po človeško, z vsem upiranjem in napakami, ki jih naredi ob tem. Najlepše pri vsem pa je, da je knjiga dovolj globoka, da se hočeš nočeš sprašuješ tudi sam – kje si v tej zgodbi ti?

Ena boljših knjig, kar sem jih prebral. Toplo priporočam.
Kaplan Marko

Marga Lauer: Past joge
Joga je vsepovsod okrog nas: jumbo plakati in drugi oglasi jo ponujajo najrazličnejšim skupinam ljudi vseh starosti. V naši kulturi je predstavljena kot neke vrste telesno (in tudi duhovno) zdravilo za skoraj vse težave, s katerimi se dandanes najpogosteje soočamo. Po besedah organizatorjev vadb z jogo med drugim pridobimo boljše fizično zdravje, telesno gibljivost in moč, sprostitev, notranji mir, samozavest, večjo sposobnost koncentracije ipd.

Nemka Marga Lauer je ena mnogih, ki so upali, da si bodo z jogo olajšali svoje telesne in duševne tegobe. Prvi rezultati so bili tako obetavni, da se je začela poklicno ukvarjati z jogo in odprla šolo joge tudi v domači hiši. Postopoma pa so se na njeni duši in telesu začeli pojavljati stranski učinki, ki so poslabšali njeno prvotno stanje in poglobili stisko. A to še ni bil konec, Marga Lauer je nato zaživela novo življenje … Preberite si njeno pričevanje v knjigi Past joge.

Sabatine James: Obsojena brez zločina
“Nisem mogla verjeti. Vsa osupla sem zaman poskušala osmisliti izrečene besede. So res rekli, da me bodo ubili? Ali so me hoteli le prestrašiti, da bi se vrnila domov? Sovražna resnost v očetovih in maminih očeh ni dopuščala dvoma: rodni starši so mi pravkar zagrozili s smrtjo. Takoj sem morala proč od tam.”

Leta 1992 se je Sabatina z družino preselila v Linz in spoznala zahodni način življenja. Ko je bila stara 17 let, so ji starši povedali, da so se dogovorili za njeno poroko z bratrancem v Pakistanu. Sabatina se je dogovorjeni poroki uprla, s čimer si je nakopala srd družine.

Zaradi pretepanja in mentalnih zlorab je Sabatina pobegnila od doma in preko prijateljev spoznala krščansko vero, ki jo je vedno bolj privlačila in končno pripeljala do spreobrnjenja. Zaradi tega bi po šeriatskem pravu morala umreti.

Sabatina se je od leta 2001 morala preseliti kar šestnajstkrat, saj so ji grozili s smrtjo, ker je zapustila islamsko vero. Že 10 let živi sama, v spremstvu telesnih stražarjev ali pod policijsko zaščito. Vodi Društvo za pravice žensk, ki letno podpre približno 100 žensk, ki jim grozi prisilna poroka ali umor iz časti.

Tessa Asfahar: Na polju milosti
Rutina knjiga je čudovita, starodavna, svetopisemska zgodba o tem, kako je Gospod po tujki, ki je bila zunaj Izraelovega občestva in tuja zavezam obljube, brez zaščite in prihodnosti, uresničil svoj Božji načrt. Gospod je »obrnil njeno usodo« (prim. Job 42,10).

V zgodbi ima osrednjo vlogo mlada ženska Ruta. Sledimo njenemu življenju s starši, nato se poroči. Ko ji umreta mož in tast, obubožana in osamljena Ruta zapusti svoj kraj in se odpravi za svojo ljubljeno taščo Naomi, da bi ji pomagala obnoviti njen dom v Izraelu. V tuji deželi si lahko pomaga le z močjo volje in ljubeznivostjo srca. V njeni revščini ji ne preostane drugega, kot da pobira drobna zrna, ki jih puščajo žanjci na ječmenovih poljih.

Ti jo nadlegujejo in preganjajo, a lastnik zemlje jo pozorno opazuje. Zavzame se zanjo, se z njo pogovarja, ji prinaša hrano. Boaz si dopoveduje, da je njegova naklonjenost Ruti poplačilo za njeno ljubezen in skrb, ki ju je pokazala do njegove sorodnice Naomi. 

Roman temelji na vsebini Rutine knjige v Stari zavezi. Ta pripoveduje o Rutini zvestobi, skrbnosti in ljubeznivosti, za kar prejme največji Božji blagoslov. V tuji deželi najde ljubečega moža in mu rodi sina ter tako postane del velike zgodovine odrešenja. Ruta in Boaz sta namreč kot prednika kralja Davida zapisana v Jezusovem rodovniku na začetku Matejevega evangelija.

Tessa Asfahar: Dragulj v pesku
Knjiga temelji na resničnih dogodkih, ki so opisani v Svetem pismu – na opisu bitke Izraelcev za mesto Jeriho, pri kateri je ključno vlogo odigrala Rahaba, svetopisemska žena. Stara zaveza razkriva, da se je Rahába po uničenju Jerihe za stalno naselila med Izraelci, v Novi zavezi se Rahábina sijajna usoda razkrije v Matejevem evangeliju: Rahába in Salmón sta zapisana v Jezusovem rodovniku.

Življenje čedne Rahábe iz Jerihe se čez noč postavi na glavo, ko jo njen oče kot prostitutko proda bogatemu meščanu in s tem zapečati njeno nadaljnjo usodo. Postavna Rahába več kot desetletje opravlja posel, ki se ji studi in ob katerem na vso moč trpi, a ob tem ve, da lahko le ona reši družino bede in lakote. Končno
jo splet okoliščin, v katerih reši življenje dvema vojakoma uglednega vodje Judovih plemen Salmóna, privede v novo okolje, kjer se ob pomoči globoke vere spreobrne, ob tem pa tudi spozna, da je kljub svoji preteklosti, v katero jo je pahnila usoda, vredna čiste, najžlahtnejše ljubezni. Roman, zasnovan na biblični
zgodbi, prinaša nauk o pomenu vere in (za)upanja, ki odpirata vrata v lepše in polnejše življenje (Vesna Sivec Poljanšek).

Sergej Kurdakov: Odpusti mi, Nataša 
Knjiga je avtobiografija, resnična izpoved sovjetskega begunca Sergeja Kurdakova; opisana je viharna življenjska pot mladega fanta, zgodba človeške zlobe in resnica o Božji dobroti. Kurdakov je bil človek z mnogo talenti, tudi s pisateljskim. Svoje življenje je opisal iskreno in naravno, spretno in živahno. V prvih odstavkih knjige se predstavi: „Jaz, Sergej Kurdakov, podporočnik, kadetniški oficir sovjetske mornarice, odlikovani mladinec, izbran za predsednika vsake mladinske komunistične organizacije v vsaki šoli, v katero sem hodil od svojega osmega leta dalje, izbran za mladinskega voditelja, ki je poučeval tisoč dvesto sovjetskih mornariških kadetov.“ Presunljivi so odstavki, ki govorijo o preganjanju in trpljenju vernih v Sovjetski zvezi, in odstavki, ki odkrivajo moč Božje besede in delo milosti. Ko se ga je kot agenta tajne policije sredi divjanja nad „religiozniki“ dotaknila Božja roka, je Kurdakov začutil ljubezen Nevidnega; izmikal se je in šele po hudih notranjih bojih spoznal, kako osrečujoč je bil tisti objem.
Morda je sploh ena najtežjih „vaj“ v krščanstvu ta, da Savlu nenehno puščamo odprto možnost, da kdaj vendarle postane Pavel. Samo Bog ve, koliko Savlov ni moglo priti do Pavla, ker jih je od tega odvračala naša navidez krščanska „pravičnost“, ki se je zgražala nad tem, da bi tisti, ki je prišel na njivo šele ob deveti ali celo dvanajsti uri, dobil enako plačilo kot oni, ki je prišel že ob šestih zjutraj. 

Joseph Kim: Pod istim nebom
Joseph Kim je zbežal v ZDA, da bi ubežal lakoti in brezupu, ki sta vladala v Severni Koreji. Kim pripoveduje, da lakota globoko zaznamuje ne le telo, temveč tudi dušo. Četudi jo telo uspe premagati, se zapiše v dušo. Zaznamovala je tudi njegovo družino: oče je umrl, mati in sestra pa sta zbežali na Kitajsko. Ostal je sam, postal je brezdomec, berač in tat. Pridružil se je tolpi, vendar si je želel drugačnega življenja, zato je tudi sam zbral pogum, tvegal življenje in zbežal iz revne države. Na Kitajskem je spoznal krščansko dobroto. “Vedno bolj me je zanimalo, zakaj so kristjani tako drugačni od drugih ljudi, ki so me zavrnili.”

Nichael White in Tim Corcorran: Prenovitev
Prenovitev je zgodba o župniji Jezusovega rojstva v Timoniumu, ZDA. Avtorja, župnik Michael White in njegov pastoralni asistent Tom Corcoran, odkrito pripovedujeta o tem, kar se jima je dogajalo od dne, ko sta nastopila službo in razočarana odkrila, da je župnija na poti stalnega in gotovega upada. Prek poskusov in napak ter z obilo Božje milosti sta jo z leti popeljala na pot rasti in odprtosti.

Knjige prebrane v letu 2015/16

René Voillaume: Kot v Nazaretu
Po stopinjah Karla de Foucauld pričevalca Božjega usmiljenja

Stanislav Kvaternik: Moje romanje
Po poti sv. Jakoba, v Santiago de Compostela

Zdravko Jakop OFM: Sebi in tebi
“Upam, da se bo vska bralec, ki bo vzel v roke misli p. Zdravka, navzel njegove drže. Po svetu hodi z odprtimi očmi. Dogodke in ljudi srečuje skozi zgodovinski spomin, pa tudi skozi Sveto pismo in nauk Cerkve. Naj nam branje njeovih pogledov pomaga, da bomo tudi mi skozi svet hodili odprtih oči in z ljubeznijo v srcu.” (Msgr. Stanislav Zore OFM, ljubljanski nadškof)

Papež Frančišek: Cerkev, hiša usmiljenja
Vsak izmed nas je (upam) v svojem življenju okusil, kako dober in usmiljen je Gospod. Res pa je, da se hudobni duh ves čas trudi, da bi ugasnil naš duhovni spomin in nam dokazal, da to ni res. Ves čas svetu vsiljuje napačno podobo Boga. Tudi kristjani nasedamo temu. Ali res verjamemo, da je Bog usmiljen in ali smo tudi sami usmiljeni do drugih? Ali res verjamemo, da nas ima Bog rad in da nam odpušča naše grehe? Usmiljenje potrebujemo vsi.

André Daigneault: Duhovnik tretjega tisočletja
Duhovnik, “človek s prebodenim srcem”, vsem, še posebej ubogim in ranjenim od življenja, prinaša veselo oznanilo Božjega usmiljenja.

p. Jean-Philippe Chauveau: Duhovnik med prostitutkami
Podnevi zaporniški duhovnik, ponoči spovednik prostitutk …Francoski pater Jean-Philippe je eden izmed tistih oznanjevalcev vere, ki so svoje življenje posvetili ljudem z obrobja družbe. V pariškem Bulonjskem gozdu vsi poznajo njegov avtodom, ki vselej z odprtimi vrati sprejema moške in ženske, ‘prijatelje noči’. Prostorček miru in topline, pa tudi kapela na kolesih, v kateri se govori o dobroti, lepoti in resnici.

Simone Troisi in Cristiana Paccini: Rojeni za večno življenje
Knjiga Rojeni za večno življenje je resnično pričevanje o zaupljivosti, da je življenje čudovit dar in da nam hoja za Kristusom v trpljenju odpira večnost. Chiara je doživela vse, ker je živela bogato in s pogledom, usmerjenim nad vsakdanjost. To je dediščina, ki nam jo je zapustila Chiara. Pričevanje o življenju, ki je premagalo smrt in postalo znamenje vere za vse nas.

Alek Zwitter: Sveti Pavel za nepopolne
Kdo izmed nas lahko zatrdi, da ni na določeni točki svojega bitja ranjen, krhek ali da ni v določenih okoliščinah storil stvari, za katere mu je danes žal? Pavlovo življenje nam sporoča, da smemo biti ranljivi in zmotljivi… Alek Zwitter nam v svoji knjigi odkrije, kako zelo je apostol Pavel sodoben in koliko nam ima povedati o vprašanjih s katerrimi se srečujemo – svobode, avtoritete, pomanjkljivosti ljudi v Cerkvi, moške in ženske narave, sprejemanja različnosti…

Papež Frančišek: Božje ime je Usmiljenje
“Usmiljenje bo vedno večje od vsakega greha. Nihče ne more postaviti meje odpuščajoči Božji ljubezni. če le dvignemo pogled k njemu – proč od svojega popka in svojih ran – in se vsaj za špranjo odpremo delovanju milosti, Jezus iz naših grehov, iz tega, kar smo, iz našega niča, iz naše bede naredi čudeže,” je zapisal papež. Usmiljenje je temeljno, ker smo vsi ljudje grešniki in potrebujemo odpuščanje in milost, kar je še posebej pomembno zdaj, ko je človeštvo ranjeno, trpi zaradi več vrst suženjstva tretjega tisočletja, meni papež Frančišek. Pri tem k vojnam, revščini in socialni izključenosti dodaja še fatalizem in trdosrčnost.

Knjige prebrane v letu 2014/15

Bogdan Žorž: Pisma Bogdanu Žoržu
Knjiga se je rodila iz vprašanj, ki so jih pošiljali bralci, in vprašanj, s katerimi se je avtor srečeval kot psihoterapevt, pa tudi odgovorov na vprašanja, ki so mu jih ljudje postavljali po elektronski pošti ali ob srečanjih. Nekatera vprašanja pa so iz oddaj, ki jih je avtor več let imel na Radiu Ognjišče.

Branko Petauer: Romanje v Damask
Pater Branko Petauer OCist je izdal knjigo Romanje v Damask, kjer opisuje nepozabne duhovne vaje z romanja z apistolom Pavlom v puščavi med Damaskom in Evfratom.

Papež Frančišek: Veselje evangelija

Michael D. O’Brien: Pater Elija. Apokalipsa
Pater Elija je katoliški triler s pomenljivim podnaslovom Apokalipsa. Karmeličanski menih pater Elija, Jud, ki je preživel varšavski geto, se na papeževo prošnjo poda v kroge najbolj vplivnega človeka na svetu, da bi ga prepričal, naj reši svojo dušo … Naravnost pustolovska misija, med katero se razkrivajo tako poglavitni vzvodi svetovnega vladanja kot tudi boji za vatikanskimi zidovi in bitke v najglobljih predelih človeške duše. Ob zaključku izredno napetega dogajanja se bralec zave, da je njegov notranji svet postal svetlejši in da je ob branju dobil odgovore na najpomembnejša vprašanja našega časa.

Ivan Gričnik: Moj Camino
Camino de Santiago de Campostela pomeni pot v Santiago na zvezdno polje. V tej knjižici so opisane osebne refleksije o poti in sopotnikih, nenavadne in nepričakovane stvari, pustolovščine, in najbolj od vsega – narava. Opisano je tisto, kar je zaznamovalo vse avtorjeve korake, vse tiste kilometre od izhodiščne točke do cilja. Avtor piše o ljudeh, s katerimi je hodil in se pogovarjal. Videli so se prvič in verjetno tudi zadnjič, na poti pa so bili eno.

Chiara Amirante: Samo ljubezen ostane, 2014
V knjigi Samo ljubezen ostane Chiara povedala svojo življenjsko zgodbo, polno čudežev, duhovnosti in pomoči potrebnim. Italijanka mlade rešuje iz pekla ulice. Njena življenjska pot je ljubezenska zgodba med dekletom in Bogom, je dokaz o popolnem delovanju Božje previdnosti in napeta kriminalka o srečanjih s poosebljenim zlom ter prava duhovna pustolovščina, ki je že obrodila mnogo sadov. Največ je pomagala mladim brez doma in družine, ki so živeli na ulici v težkih življenjskih razmerah. Predgovor k knjigi je napisal italijanski tenorist Andrea Bocelli, spremno besedo k slovenski izdaji pa škof Andrej Glavan.
“Življenjska zgodba Chiare Amirante je prava duhovna pustolovščina, pretresljiva in skoraj neverjetna pripoved nekje med sanjami in resničnostjo. Dokazuje, kako neverjetnih del in hkrati preizkušenj, tako rekoč čudežev, je sposobno srce, ki se je brez pridržkov, z neomajno vero v božjo ljubezen, veselo in navdušeno predalo Bogu, da bi postalo orodje v njegovih rokah,” je zapisal.

Donald H. Calloway, MIC: Ni poti nazaj
Pričevanje o usmiljenju : Navdihujoča zgodba o resnično osupljivem spreobrnenju.

Pascal Ide, Luc Adrian: 7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge
Če se niste nikoli trikrat zapored posladkali s čokoladno oblitim španskim vetrcem; če niste nikoli občutili, kako vas stiska v grlu od jeze ali kako vas trpinči plamen poželenja, ko imate pred seboj kako lepo bitje; če vas ni nikoli glodala bridka zavist zaradi kolegove uspešnosti ali prijateljičine lepote; če si niste nikoli želeli nakopičiti več denarja, malo več, samo še malo več; če niste nikoli izbrali televizijskega programa namesto večerne molitve, potem, žal, ta knjiga ni za vas. In zato vam iskreno čestitava: ker ste popolni ali skoraj popolni. A knjige kljub temu ne vrzite proč! Podarite jo, saj namreč niste sebični. Podarite jo svojemu zakonskemu partnerju, svojim otrokom, prijateljem, kolegom – vsem nepopolnim bitjem, ki vas obkrožajo. Predvsem pa jo podarite svojemu največjemu sovražniku, saj mu bo v največji prid.

Ignatio Laranaga: Naš brat Frančišek
njegova izkušnja Boga, založba Kapucini, 2. izd. 2014

Knjige prebrane v letu 2013/14

Thomas-J-Craughwell: Frančišek, papež s konca sveta

Papež Frančišek: Veselje evangelija

Milena Kindzuik: Mučenec za svobodo
Smo v postu.To je čas globjega premišljevanja, stika z Bogom in bliżnjimi. Naj nam bo duhovnik Jerzy, poljski mučenec, zgled v ljubezni do bližnjega.

Olivier Clement: Drugačno sonce, CMD, 2006
Drugačno sonce je knjiga, ki želi biti luč. Njena svetloba, na začetku bleščeči poganski azur francoskega mediterana, se na koncu, po srečanju živega Boga in človeka, spremeni v univerzalno božje prežarevanje vsega, kar je, resnično vsega, s peklom vred, kajti – kot avtorju zaupa modri ruski starec – pekel je poslednji prostor Boga.
To je torej tisto, v čemer je to sonce drugačno: nima temne strani in ne zaide. Olivier Clément pred nas velikodušno, da bi pomagal tudi nam, kot ozvezdje posamičnih lučk razpostavi vse koščke sestavljanke svojega tridesetletnega iskanja božjega sonca; na koncu te lučke osvetlijo tudi ves vmesni prostor, vse, kar je bilo temnega med njimi.
Avtorjevim “zapiskom iz duhovne avtobiografije” sledi zapis prijetnega in sproščenega pogovora z njim na teme postmodernosti, vloge kristjanov v Evropi, pravoslavja, teologije, ekumenizma in osebnih spominov na največje predstavnike ruske emigracije v Franciji (Berdjajev, Loski..), knjigo pa sklene njegovo razmišljanje o duhovnih temeljih prihodnosti.

Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone, 2. knjiga, CMD, 2013
Če smo se pred pol stoletja pri branju Don Camilla muzali ob dogodivščinah med duhovnikom in komunistom, ko so v »samoupravni« Jugoslaviji preganjali celo politične »vice«, gre danes na eni strani za kulturnozgodovinsko skico, na drugi strani pa za hudomušno lahko branje z literarno težo.

Jean-Marc Potdevin: Resetiran, Družina, 2013
Svet se mi je obrnil na glavo, od znotraj se je popolnoma osvetlil, zdaj bom moral vse spremeniti in življenje postaviti na druge temelje.

dr. Leon Oblak: Sto svetnikov in svetnic v sonetih
Pesniška zbirka Sto svetnikov in svetnic v sonetih je doslej najobširnejše literarno delo dr. Leona Oblaka. V njej je pesnik dokazal, da skozi svetnika res sije sonce. Upoštevajoč stroga merila stalne pesniške oblike, je v kvartetnem delu soneta izrisal lastnosti in dejanja posameznih svetih osebnosti, v tercetah pa sprožil pomensko puščico v bralčevo zavest; sto zgledov svetosti in sto vodil za življenje.

Mirko Mahnič: 9 mesecev
Knjiga Mirka Mahniča Devet mesecev je že ob prvem izidu leta 1987 naletela na lep sprejem pri bralcih. Mirko Mahnič ob vznemirljivi vesti, da postane dedek, ni mogel strpeti, da bi čakal 9 mesecev na rojstvo in še nekaj dodatnih let, ko bo možen in smiseln dejanski dialog, za katerega prepričljivost je skrbel kot gledališki in filmski lektor. Začel je edinstveni pogovor z nerojenim “človečkom”, ki je trajal dolgih 9 mesecev in je zastal enkrat samkrat – med tistim dolgim s-prehodom, ki mu rečemo po-rod, v ta naš lepi in zahtevni svet … Da se prijazno pogovarjajo mamice, smo že zvedeli in celo kaj prebrali, da pa “človeček” debatira z dedom o resnih stvareh tako, kot kasneje morda nikoli ne bo šlo, beremo v tem dialoškem romanu v svetovni literaturi prvič.

Maurice Caillet: Od prostozidarstva k veri: Bil sem prostozidar
V tolikih letih prostozidarstva je Maurice doživel vse: korupcijo, pogajanja za napredovanje v vrhove podjetij, klientelizem, ustrahovanje nadležnih ljudi. Nekega dne je partnerica, s katero je živel že leta, težko zbolela in ga povabila s seboj na romanje v Lurd. Nekega popoldneva, ko je bila ona v kopelih, se je Maurice, ki je bil skeptik in nevernik, odločil, da gre iz radovednosti obiskat votlino prikazanj. Na tem kraju se je nekaj zgodilo. Takoj je poiskal duhovnika in se istega dne spovedal. Čutil je, da je kriv in da se pajdaši s sodelavci zla. Domov se je vrnil odločen, da bo za vedno zapustil prostozidarsko ložo, vendar se mu je od tistega trenutka zgodilo vse: grožnje s smrtjo, odpust iz službe iz praznih razlogov, oviranje, da bi nadaljeval zdravniško kariero. Poleg tega je bil potisnjen na rob stranke. Danes pod zaščito živi v Španiji. Tole je njegov zgodba.

Mati Terezija: Kjer je ljubezen, tam je Bog

Knjige prebrane v letu 2012/13

Lajos Harsány: Sveta žena
Sveta Elizabeta Ogrska je znana predvsem kot kot velika dobrotnica in zavetnica ubogih, lačnih in odrinjenih. Vse svoje ogromno imetje je razdala njim. V Marburgu je z lastnimi sredstvi zgradila bolnišnico in v njej stregla bolnikom, na svojem gradu pa dnevno prehranjevala na stotine ljudi. Po moževi smrti in preganjanju se je odrekla blišču in živela skrajno siromašno življenje. Že dan po pogrebu (19. novembra 1231) so se na njenem grobu začeli dogajati čudeži, zato jo je papež Gregor IV. 1. junija 1235, komaj štiri leta po smrti razglasil za svetnico.

Thierry Bizot: Anonimni katolik (nam v njej predstavi svojo izkušnjo vere.)

Benedikt XVI: Jezusovo otroštvo (3 knjiga iz serije Jezus iz Nazareta)

Alessandro D’Avenia: Stvari, ki jih nihče ne ve
Ponoči piše. “Pišem, ker zdaj več ne morem drugače,” pove in doda, da bo naslednja knjiga o ljubezni, konkretneje o ljubezni in ljubezenskih pismih – ki jih ima rad tudi sam. Med urami verouka v šoli zbližal z duhovnikom Puglisijem, “svojim večnim vzornikom, človekom, ki je živel tako, kot je govoril”.

Marko Ivan Rupnik: Umetnost življenja
Ali je mogoče živeti duhovno in hkrati drugače, kot narekujejo zadnje reklame, živeti tako, da se notranjost razkriva tudi navzven? P. Marko Ivan Rupnik na to vprašanje odgovarja pritrdilno. Kdor živi iz Duha, to tudi izžareva.

Larry Richards: Bodi mož

John Pridmore: Izpoved londonskega gangsterja

Annachiara Valle: Moč upanja – Kardinal Van Thuan

 

Knjige prebrane v letu 2011/12

Henry J. M. Nouwen: Živeti kot ljubljeni

Sestra Emmanuelle: 100 let imam in rada bi vam povedala.
Življenjsko nujen je pogovor s seboj, pogovor z Bogom v tišini in zbranosti. Sicer smo kot junaki romana, ki ne razumejo, kaj hoče avtor, in življenje se, tako se zdi, piše sámo, kakor brez naše vednosti, in tako hitro! Molitev ni ne trgovina ne pogovor! Je pustolovščina, velika osebna pustolovščina. Nekateri živijo brez nje. Sprejmem, seveda, vendar mi je žal zanje.

Anton Martin Slomšek: Zlati križ: Postni nagovori

Pawel Zuchniewicz: Čudeži Janeza Pavla II.

Lojze Gajšek: Janez Frančišek Gnidovec

Leo Maasburg: Mati Terezija : čudovite zgodbe

Joseph Fadelle: Cena, ki sem jo plačal

Alek Zwitter: Sv. Pavel za nepopolne

Jacques Philippe: Išči mir in mu sledi

Nick Vujicic: Življenje brez omejitev

Knjige prebrane v letu 2010/11

Anton Strle: Osmošolec iz Vodal (biografija o Lojzetu Grozdetu)

Berta Golob: Mučenec Lojze Grozde: Jaz sem neskončno drevo

Metka Klevišar: Goreči grm

John Henry Newman: Kalista

Božo Rustja: Dragoceno darilo zgodb

Pavel Krnc: Marija nič ne pozabi: povest o ljudeh pod Zaplazom

Maksimiljan Kolbe: Vsak ima svojo pot

Manfred Lütz: Veselje do življenja: brez sadističnih diet, obsedenosti z zdravjem in malikovanja fitnesa…

Anselm Grün: Spoved – praznik sprave

Božo Rustja: Zgodbo ti povem

 

Knjige prebrane v letu 2009/10

Božo Rustja: Zgodbe za srečo v družini

Goldmann Gereon: Frančiškan v SS-u: resnična zgodba

Andre Dupleix: Ljubezen, ki vztraja: sodobnost sv. Janeza Vianneya

Amédée Brunot: Luč s Tabora : Mirjam – Mala Arabka (s. Marija Križanega Jezusa 1846-1878, karmeličanka)

Joseph Louis Bernardin: Dar miru: osebna razmišljanja

Marko Ivan Rupnik: Mozaiki Božje Matere

Anton Martin Slomšek: Kruh življenja

Menih Dorotej: Duhovitost duhovnih

Decaux Alain: Vsem vse: življenje apostola Pavla

Metka Klevišar: Umetnost sobivanja

 

Knjige prebrane v letu 2008/09

Pedro Opeka: Dnevnik spopada: misijonar na Madagaskarju

Joseph Spillmann: Žrtev spovedne molčečnosti

Portret slovenske matere: Snopkova mama iz Šentjošta (1895-1980)

Lojze Kozar ml.: Mučenec ob Muri

Ibadi Shirin: Iran se prebuja

Betlehem, hiša kruha božična devetdnevnica

Povest družine Martin: Povest o starših svete Terezije Deteta Jezusa

Anselm Grün Kraljica in divja ženska

Anselm Grün Duhovost od spodaj

Anselm Grün Post

Mati Terezija: Sadovi ljubezni: misli za vsak dan

Alojzij Slavko Snoj: Sin zelenih planjav – blaženi Zefirin Namuncura

Chiara Lubich: Ljubezen zmaguje: trideset zgodb iz življenja

 

Knjige prebrane v letu 2007/08

Enzo Bianchi: Krščanska drugačnost

Oton Župančič: poezija po izboru

Janez Žakelj: Job v meditaciji, komentarju in pesmi

Gian Franco Svidercoshi: Življenje s Karlom

Bruno Ferrero: Najlepši nasmeh

Marko Ivan Rupnik: Bogoljubove povesti

Marija Krebelj: Navdih večnega: duhovni portret Jožeta Plečnika

Tim Guenard: Močnejši od sovraštva

Bruno Ferrero: Skrivnost rdečih ribic

Anselm Grün: Boj in ljubezen: Kako moški najde pot do sebe

 

Knjige prebrane v letu 2006/07

Franc Rode: Obrazi v soju ljubezni: mesec dni na Rdecem otoku in drugi izbrani zapisi

Božo Rustja: Zgodbe s srcem

Marica Marolt: Ljudje pod Snežnikom

Klaus Hemmerle: Bog je postal otrok

Bruno Fererro: Na tvoji strani

Sveto pismo: knjiga po izboru

Psalmi

Anton Nadrah: Kristus Živi

Nace Novak: Camino

Marjeta in Metodij Rigler: Blagor vama, uboga reveža

 

Knjige prebrane v letu 2005/06

Henri Joseph Michiel Nouwen: Od srca do srca: molitve k Srcu Jezusovemu

Chiara Augusta Lainati: Sveta Klara Asiška in življenjepisni podatki o sv. Neži Asiški

Ignacio Larranaga: Vrtnica in ogenj

Anne Morrow Lindbergh: Dar morja

Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane

Marko Ivan Rupnik: Pri mizi v Betaniji

Franc Kramberger: Blagoslovljen božič in srečno novo leto

Bruno Ferrrero: Stara violina

Miha žužek: V njem živimo

Jean Monbourquette: Kako odpustiti? : odpustiti, da bi ozdravel – ozdraveti, da bi odpustil

Henri Joseph Michiel Nouwen: Platno ljubezni: duhovna razlaga Rembrandtove slike

 

Knjige prebrane v letu 2004/05

PAVEL POREDOŠ: V razponu duše in telesa

MAGDELEINE: Iz Sahare po vsem svetu: pot Malih Jezusovih sester po sledovih Jezusovega brata Karla

JOANNES PAULUS: Rimski triptih: meditacije

SCOTT IN KIMBERLY HAHN: vse poti vodijo v Rim

KOS VLADIMIR: Češnje, kamelije, bori: zbirka pesmi

BOŽO RUSTJA: Zgodbe s semeni upanja

RANIERO CANTALAMESSA: Evharistija, naše posvečenje

BRUNO FERRERO: Včasih je dovolj en sam sončni žarek: kratke zgodbe za dušo